Ljubljana, 24. oktober 2012 - V nadaljevanju 7. redne seje Državnega zbora RS je vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc predstavil stališče poslanske skupine SLS do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi.
Pred nami je novela Zakona o visokem šolstvu, ki je v minulih mesecih dvignila veliko več prahu, kot je bilo na začetku pričakovati. Kljub temu, da predlog zakona vsebuje vsega skupaj devet vsebinskih členov, ostalih sedem jih je namreč prehodne narave. Dovolite, da se najprej posvetim vsebini predlaganega zakona, kasneje pa se bom nekoliko dotaknil še problematike slovenskega visokega šolstva in razlogov za njegov trenutni nezavidljivi položaj. Predlagana novela Zakona o visokem šolstvu prinaša štiri spremembe. Prva se nanaša na podaljšanje rokov, povezanih s ponovno akreditacijo in zunanjo evalvacijo študijskih programov oziroma visokošolskih institucij, s čimer se Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, tako imenovani NAKVIS omogoča kakovostnejšo izvedbo evalvacij, visokošolskim institucijam pa nemoteno izvajanje javnoveljavnih študijskih programov. V primeru nepodaljšanja rokov in posledično nepravočasne izvedbe ponovnih akreditacij bi namreč lahko prišlo do situacije, ko bi bile diplome pridobljene na teh programih brez javne veljave, študentje brez izpitov, zaposleni na teh visokošolskih zavodih pa brez zaposlitev, saj jih država, zaradi izgube akreditacij ne bi smela financirati.
Druga sprememba se nanaša na sestavo sveta NAKVIS, ki sledi priporočilom Evropske zveze za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, ki predvidevajo neodvisnost nacionalnih regulatornih organov, ki ne samo od politike, pač pa tudi od visokošolskihinstitucij, ki so predmet nadzora, ki ga izvaja NAKVIS.
Nasprotniki novele govorijo o politizaciji in posegu v avtonomijo, do česar naj bi prišlo zaradi tega, ker bo vse člane sveta imenovala Vlada. To sicer drži, vendar se ob tem ne pove, da bo lahko Vlada imenovala člane sveta le na podlagi predlogov vseh visokošolskih deležnikov, torej ne samovoljno in politično, kot trdijo nekateri. Predlagatelji članov sveta namreč ostajajo popolnoma enaki kot sedaj, zmanjšuje se le vpliv rektorske konference, ki bo namesto treh članov lahko predlagala enega, kar je z vidika avtonomije regulatorja ustrezneje. Vlada sama pa ne bo mogla imenovati niti enega člana za razliko od sedaj, ko lahko samovoljno imenuje dva člana sveta. Bolj bodo poudarjeni torej strokovni in strukturni kriteriji in ne toliko predstavniški kriteriji, kar je po mnenju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ustrezneje. Tretja sprememba se nanaša na sprostitev transnacionalnega izobraževanja v skladu z evropsko Direktivo o storitvah na notranjem trgu, ki sprošča ustanavljanje tujih visokošolskih organizacij pri nas in slovenskih v tujini. Pri tem velja opozoriti, da tu nimamo veliko manevrskega prostora, saj nam v nasprotnem primeru grozi kazen s strani Evropske komisije. Četrta in zadnja sprememba se nanaša na spremembo 63. člena osnovnega zakona, in sicer v smeri večje avtonomije rektorjev univerz oziroma dekanov samostojnih visokošolskih zavodov, kar bo po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke omogočilo večjo fleksibilnost pri organizaciji dela v visokem šolstvu.
To so torej štiri spremembe, ki jih predvideva predlagana novela. Kot vidite, v njej ni nobenega govora o uvedbi šolnin, odpuščanju zaposlenih, ustanovitvi treh novih zasebnih univerz in še čem, kar je bilo zapisano v eni izmed peticij proti zakonu, ki smo jih slišali na javni predstavitvi mnenj, ki je v zvezi s tem zakonskim predlogom v tej dvorani potekala prejšnji ponedeljek. Naj povem, da je omenjena javna predstavitev mnenj mene osebno kot tudi druge poslance Slovenske ljudske stranke zelo razočarala. Razočarala zato, ker je bilo o sami vsebini novele zelo malo govora, protiargumenti so bili predstavljeni zelo pavšalno, predvsem pa je bilo največ govora o stvareh, ki s predlaganim zakonom nimajo prav nobene povezave. Na kratko, šlo je za odkrit spopad med najvplivnejšimi visokošolskimi deležniki na eni strani in ministrom na drugi strani, kar nam, poslancem, ki smo dolžni sprejemati preudarne odločitve, ni prinesel prav nobene dodatne vrednosti, z izjemo nekaterih razpravljavcev, ki so prihajali večinoma iz gospodarstva. Še več, v razpravi so bile izrečene izjemno grobe besede, kot je, na primer, boj na življenje in smrt. Na življenje in smrt? Kje, točno, se v predlagani noveli Zakona o visokem šolstvu, ki spreminja sestavo Sveta NAKVIS na evropsko primerljiv način, podaljšuje roke za akreditacijo visokošolskih zavodov in programov, ureja transnacionalno izobraževanje na podlagi evropske direktive ter prepušča določanje osnovne pedagoške obveznosti visokošolskim zavodom, nahaja to bojišče, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne vemo. Vemo pa, da je stanje v slovenskem visokošolskem izobraževanju že dolgo časa zaskrbljujoče, kar pa ni posledica letošnjega rebalansa državnega proračuna kot tudi ne novele zakona
letošnjega rebalansa državnega proračuna kot tudi ne novele Zakona o visokem šolstvu, ki jo danes obravnavamo. Razlogi za trenutno stanje slovenskega visokošolskega sistema so predvsem v neustreznem načinu financiranja, ki je vezan zgolj na število vpisanih študentov v nezdravem razmerju med številom študentov družboslovja in naravoslovja oziroma tehničnih ved v šibki povezavi med visokim šolstvom ter gospodarstvom in v zvezi s tem neprilagajanjem števila študijskih mest glede na potrebe trga dela zaradi česar je brezposelnih mladih izjemno visoka in posledično mnogi od njih pri nas ne vidijo več prihodnosti.
Spoštovani, to so problemi, ki niso od včeraj, še manj, so posledica okoliščin priprave in sprejemanja danes obravnavne novele. To so problemi, ki so jih v preteklih letih povzročili oziroma na katere so neustrezno reagirali tako država, univerze, visokošolski zavodi in ne nazadnje tudi študentje. Rešitev teh problemov pa je lahko mogoča le z razumnim dialogom brez fig v žepu in ne z a priori nasprotovanjem, zaradi nasprotovanja samega in ohranjanja status quo za vsako ceno. Podpisovanjem peticij, žalitvami ni podobnimi reakcijami, ki dajejo slab zgled bodočim generacijam mladih, ki visokošolsko sfero šele vstopajo.
Eden izmed razpravljavcev na javni predstavitvi je dejal, da novela Zakona o visokem šolstvu, citiram_ "Prinaša dolgoročno škodo, poseg v avtonomijo in neodvisnost institucij ter pa kakovosti", konec citata. Dolgoročna škoda v visokem šolstvu je začela nastajati že pred desetimi in več leti, ko je število vpisnih mest na določenih študijskih programih, predvsem na področju družboslovja začela vztrajno naraščati, medtem ko je bil vpis na naravoslovne in tehnične programe na istem nivoju ali pa se je celo zmanjševal. Dolgoročna škoda je nastajala in še nastaja z zaprtostjo, znanstveno-raziskovalnega dela na javnih raziskovalnih zavodih in nezmožnostjo ustrezne povezave z gospodarstvom, z redkimi izjemami seveda. Dolgoročna škoda se je ne nazadnje ustvarjala z enotnim plačnim sistemom, ki visokošolskega asistenta z osmo stopnjo izobrazbe ali mladega raziskovalca uvršča le kakšen plačni razred višje od vzgojiteljice v vrtcu. O neosnovanih trditvah glede posega predlaganega zakona v avtonomijo in neodvisnost institucij ter upad kakovosti pa morda kasneje še v sami razpravi.
Kot vidimo je problemov ogromno, novela Zakona o visokem šolstvu pa je trenutno zelo priročen strelovod za te probleme, ki ne bi bili z morebitnim sprejetjem te novele nič manjši. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo, da je na področju visokega šolstva veliko težav, ki ne smejo biti prezrte pri čemer delimo mnenje prenekaterega udeleženca javne predstavitve mnenj vendar je te težave potrebno reševati v strpnem dialogu in medsebojnem razumevanju ter z oziroma na trenutno javno finančno situacijo, ki jo je, hočeš nočeš potrebno upoštevati in se ji prilagajati. Verjamemo, da je dogovor, ki bo omogočal visokemu šolstvu opravljati svojo pomembno družbeno funkcijo mogoč. Predlagana novela Zakona o visokem šolstvu ne predstavlja podlage za boj visokošolskih deležnikov na življenje in smrt, predstavlja pa majhen korak k izboljšanju njihove kakovosti in neodvisnosti ter povečanju njihove odgovornosti, ki jo imajo do celotne družbe.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da je predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.