Ljubljana, 19. novembra 2012 - Na današnji 8. redni seji Državnega Zbora RS je poslanec SLS Roman Žveglič postavil ustno poslansko vprašanje ministru za pravosodje in javno upravo dr. Senku Pličaniču v zvezi z zlorabami na področju denarnih povračil pri prevozu na delo. Celotno vprašanje in odgovore ministra si lahko ogledate v nadaljevanju.
Ustno poslansko vprašanje poslanca SLS Romana Žvegliča ministru za pravosodje in javno upravo dr. Senka Pličaniča
Spoštovani gospod minister!
Trenutno stanje naših javnih financ je alarmantno. Zato je treba z različnimi ukrepi čim bolj poseči v zmanjševanje proračunskih odhodkov tudi v stroške dela javnih uslužbencev. Med te spadajo tudi stroški prevoza na delo, v katerega je sicer delno že posegel Zakon za uravnoteženje javnih financ. Vendar je bolj kot znižanje višine povračila stroškov prevoza na delo problematična njegova zloraba, saj še vedno precej javnih uslužbencev izkorišča povračilo stroškov prevoza na način, da kot podlago za obračun stroškov prijavijo naslov prebivališča, ki je bolj oddaljen od mesta opravljanja dela in ne tisti naslov s katerega v resnici prihajajo na delo. Kljub temu, da je v Zakonu o delovnih razmerah jasno določeno, da delavec, tudi javni uslužbenec pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi jamči, da so podatki o naslovu od koder se vozi na delo točni in popolni. V nasprotnem primeru sledijo sankcije tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. V preteklosti je že sicer prihajalo do primerov, ko je bila najbolj skrajna možnost, torej prekinitev pogodbe o zaposlitvi in vračilo preveč plačanih prejemkov pri nekaterih javnih uslužbencih že realizirali vendar je število takšnih primerov glede na število vseh zaposlenih v javnem sektorju izjemno nizko in po mojem mnenju ne odraža dejanskega stanja. Nikakor ne trdim, da se goljufa na vseh koncih vendar sem trdno prepričan, da je zlorab veliko več kot primerov dejansko ugotovljenih nezakonitosti zato je potrebno na temu področju nedvomno poostriti nadzor. Spoštovani gospod minister, sprašujem vas, kolikšna je bila letna višina proračunskih sredstev namenjenih povračilu stroškov prevoza na delo za javne uslužbence v letu 2011 in koliko ocenjujete, da bo do konca leta 2012? Koliko primerov zlorab na področju povračila stroškov za prevoz na delo je bilo v javnem sektorju ugotovljenih v letu 2011 in 2012? Ter kakšne sankcije so doletele kršitelja? Ali in kako boste poostrili nadzor nad tem ali javni uslužbenci dejansko prihajajo na delo iz naslova opredeljenega v izjavi za uveljavljanje pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Ali boste poostrili sankcije za kršitelje? Kako boste racionalizirali prevoze javnih uslužbencev, zaposlenih pri nekaterih državnih organih, MORS, MNZ, policija, ki se na delo vozijo iz kraja oddaljenosti sto kilometrov in več ter so tako upravičeni do izjemno visokih povračilih stroškov za prevoz na delo. Hvala.
Odgovor ministra za pravosodje in javno upravo dr. Senka Pličaniča
Hvala. Dober večer vsem prisotnim poslankam, poslancem.
Bom šel kar po točkah, tako kot ste me vprašali. Najprej kakšna je višina proračunskih sredstev, namenjenih povračilu stroškov prevoza na delo v letu 2011 in kakšna je predvidena višina v letu 2012? Torej, masa izplačil za celotni javni sektor v letu 2011 je 131,5 milijona evrov, ocena mase izplačil spet za celotni javni sektor za leto 2012 pa 117 milijonov evrov, to je 11 odstotkov manj. To znižanje, torej ocena znižanja temelji na znižanem številu zaposlenih v javnem sektorju in tudi drugačni ureditvi povračila stroškov za prevoz na delo v Zakonu o uravnoteženju javnih financ.
Ko gre za vprašanje, številka dva, koliko primerov zlorab na področju povračila stroškov za prevoz na delo je bilo v javnem sektorju ugotovljenih v letih 2011 in 2012 moram povedati, da ministrstvo, ki ga vodim teh evidenc nima, torej nima zakonske podlage zato, da bi takšne evidence vodila, tako da žal tega podatka ne morem posredovati.
Zdaj naslednje vprašanje je bilo ali bomo poostrili nadzor nad tem ali javni uslužbenci dejansko prihajajo na delo iz naslova opredeljenega v izjavi za uveljavljanje pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Zdaj, tukaj kot veste ta nadzor in tudi siceršnjo evidenco morebitnih kršitev te pravice in teh izplačil izvaja vsak organ za sebe. Še enkrat ponavljam, da MPJU ne izbira teh podatkov in zato, kot sem že prej povedal, teh evidenc nima in tudi nima vpogleda v to kako izvajajo posamezni organi nadzora. Zdaj, nadzor nad tem vprašanjem torej ali nekdo v resnici živi tam kjer je navedel da živi in je navedel tudi tisto lokacijo, ki jo je, zato da bi potem bil upravičen do tega plačila je v praksi najbolj učinkovit s pomočjo zasebnih detektivov. Imamo Zakon o detektivski dejavnosti, ta zakon to ureja. Vem, da se nekateri organi, tako v javnem sektorju kot tudi v zasebnem sektorju poslužujejo te možnosti, tudi ko gre za ugotavljanje drugih zlorab, recimo odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti in tako naprej. Vendar pa je kot rečeno ta nadzor prepuščen organom samim. Tako da tukaj moram reči, da resor, ki ga vodim niti nima nekih takšnih pristojnosti na podlagi katerih bi lahko kako drugače ta nadzor urejali. In podobno velja tudi za vprašanje sankcioniranja morebitnih kršitev, jaz mislim da v javno upravo, torej pozna nabor sankcij ki je dovolj širok, če imate kakšen predlog kako bi se ga dalo še dopolniti vas bom z veseljem poslušal in potem tudi torej o tem razmislil. Zaenkrat so pa sankcije, če začnemo pri najhujšem, najhujša sankcija je torej kaznivo dejanje, goljufija, če bi neko dejanje nekega javnega uslužbenca spomnil na takšne znake. Potem pa sankcije, ki ste jih deloma že vi omenili, ena je disciplinska odgovornost in posledično odpoved pogodbe o zaposlitvi, potem dolžnost zaposlenega, da vrne znesek preveč izplačanih prejemkov. Potem je tukaj še odškodninska odgovornost, dve vrsti, tako da jaz mislim, da ta nabor je kar širok, pomembno ga je seveda uveljaviti v praksi, vem pa, tudi iz tega opomnika, ki so mi ga strokovne službe pripravile in iz razgovora s svojimi sodelavci, da je precej težko to v praksi nadzirati, torej te morebitne zlorabe.
Zdaj, ko gre za zadnje vprašanje, kako bomo racionalizirali prevoz javnih uslužbencev, zaposlenih pri nekaterih državnih organih, točno ste imeli v mislih Ministrstvo za obrambo in vojsko, pa Ministrstvo za notranje zadeve in policijo v tem primeru, ki se na delo vozijo iz krajev v oddaljenosti 100 kilometrov in več in so tako upravičeno do izjemno visokega povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Naj najprej posredujem podatke o znesku, o masi izplačil teh stroškov, ki gredo iz proračuna za MNZ in policijo, tukaj imamo za lansko leto 18,9 milijona, za leto 2012 16,3 milijona, pri MORSU lansko leto 24 milijonov, letošnje leto 21 milijonov, ko pa gre za dokončen odgovor na to vprašanje, bom pa izkoristil potem čas, ki ga bom imel, če ga bom imel potem na voljo.
Dopolnilno vprašanje poslanca SLS Romana Žvegliča:
hvala za odgovor.
Zdaj, ne gre za to, da javnim uslužbencem ne bi privoščil višjih plač, bolj skrbi to, da jih imamo dvoje vrst, tisti, ki pošteno prijavijo, kje živijo in tisti, ki ne in to ni prav in to tako ne gre. Bi pa seveda dejal še nekaj.
Za lansko leto je bilo to 131 milijonov evrov. Potniški promet na slovenskih železnicah ima bruto prometa na letni ravni manj kot 90 milijonov in zato mislim, da ker smo pač poleti, mislim, da julija, v Državnem zboru že sprejeli novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, s katero se je preneslo sredstvo za subvencioniranje prevozov dijakov in študentov pod eno streho, ponudniki storitev javnega prevoza pa dobijo sredstva iz naslova subvencij neposredno od države, me zanima, spoštovani minister, ali morda sami ali v povezavi z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor razmišljate o podobnem sistemu subvencij tudi za javne uslužbence, že v povezavi s tem, kar sem prej rekel, 131 milijonov, kompletni potniški promet na slovenskih železnicah pa manj kot 90 milijonov evrov. S tem bi seveda razbremenil tudi kakšno cesto, proračunske izdatke, pa tudi negativni vplivi na okolje bi bili manjši. Hvala.
Dopolnilni odgovor ministra za pravosodje in javno upravo dr. Senka Pličaniča
Hvala,
najprej bi samo še dopolnil odgovor na zadnje vprašanje, torej, zakaj se tako visoka masa sredstev namenja za plačilo tovrstnih stroškov v vojski oziroma na MORS-u in v policiji oziroma na MNZ-ju. Torej, tu je odgovor povezan s kadrovskimi kapacitetami obeh segmentov, ki so takšne, da so v določenih delih Slovenije večje, kot v drugih, torej na vzhodnem delu Slovenije je več kadra razpoložljivega, kot v vzhodnem delu in po informacijah, ki sem jih dobil od strokovnih služb je takšno dejansko stanje in tukaj kaj dosti se ne da narediti zaenkrat.
Ko pa gre za predlog, ki ste ga zdaj nazadnje dali, pa naj povem, da smo že v okviru priprave Zakona o uravnoteženju javnih financ razmišljali o drugačnih načinih ureditve tega vprašanja, tudi o takšnem, ki ste ga zdaj predlagali, sam ga absolutno podpiram in če bo dovolj volje in dovolj strinjanja v koaliciji in upam da tudi v opoziciji, bomo tudi v takšno spremembo šli, tako, da sprejemam in pozdravljam vaš predlog.