Ljubljana, 13.11.2012 - Na dvajseti nujni seji Državnega zbora je v razpravi o delovni zakonodaji, ob predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela poslanec SLS Jakob Presečnik opozoril na nekatere nerešene probleme glede študentskega dela in v zvezi s predlogi za novo delovno zakonodajo dejal, da je potrebno upoštevati in poslušati tiste delodajalce, ki se zavedajo pomena dobrih delavcev in dobrih odnosov v podjetju.
V razpravi je Presečnik povedal_
"Jaz pri celi zadevi ne vidim zadevo tako črno belo, kot je bilo marsikdaj v razpravi tudi prikazano, na primer, prej kolegica Jeraj je omenila subvencije za ohranitev delovnih mest. Jaz nasprotno od nje menim, da je bil to dober ukrep v prejšnjem mandatu, eden od dobrih ukrepov. Jaz sem trdno prepričan, da je marsikatera firma zato ostala pri življenju, ko drugače mogoče niti ne bi. Seveda pa v vseh primerih tudi mogoče ni bilo tako.
Še vedno po mojem mišljenju, nimamo rešenega problema študentskega dela. To je zagotovo še trd oreh, se strinjam, sploh po dogodkih, ki so bili prejšnji mandat. Nekatere stvari okrog študentskih servisov in tako dalje, zagotovo nimamo razrešene, to smo poskušali, pa delno popravili pred prejšnjim mandatu, v mandatu 2004 - 2008. Mnoge stvari so se takrat izboljšale, ampak še vedno je tam ogromno problemov.
Prej je eden od razpravljavcev, kolega Horvat dejal, in se strinjam z njim, da je potrebno upoštevati in poslušati tiste delodajalce, ki se zavedajo pomena dobrih delavcev in dobrih odnosov v podjetju. To je zagotovo tudi bila misel, oziroma cilj pripravljavcev tega zakona, ministrstva, ko je sestavljalo ta zakon. To je zagotovo osnova za dobre odnose in dobre rezultate in tudi za, konec koncev, za nova delovna mesta. Mnogokrat, ko hodim tudi po firmah, kjer dobivam dobre predloge, predvsem v tistih, ki so dobre firme, imajo tudi ustrezne rezultate, imajo tudi dobre odnose z zaposlenimi.
Bom samo par primerov naštel, par problemov, glede na to, da je to prva obravnava, s katerimi se menedžerji oziroma, se v teh firmah srečujejo. Problem na primer nekonkurenčnosti zaradi starejših delavcev. Starejši izkušeni delavci so zaradi raznoraznih dodatkov, ki so jih deležni, npr. zaradi dolžine dopusta in tako naprej, dražji za delodajalce. Saj to se že malo prepleta z naslednjim zakonom, zakonom o delovnih razmerjih, pa bom kljub temu, ker imam še nekaj časa, to nakazal.
Drugo kar nas zagotovo že teži, že mnogo, mnogo let, so problemi pri usmeritvi
pri izobraževanju. Mi imamo izobraževanje popolnoma "razštelano". Izobražujemo ljudi, ki jih nimamo kam zaposliti, ki jih niti gospodarstvo, niti negospodarstvo ne rabi. Manjka nam pa čedalje bolj mnogo poklicev, za katere sploh nimamo ljudi in čez nekaj let ne bo imel nekaterih stvari kdo opravljati.
En tak tretji problem, ki ga poslušam, so različni problemi pri prvih zaposlitvah glede zdravniških pregledov. Zadeva se podvaja, od počitniškega dela, pa študentskega dela, pa dela za določen čas in vedno znova je treba te zdravniške preglede opravljati. Jaz razumem, da pri takšnih zaposlenih, kot sem na primer jaz, v takšnih letih opraviš zdravniški pregled, vendar pri mladih, pri 25-ih, 30-ih letih, je zagotovo tega preveč. Pa še nekaj sem zadnjič poslušal. Z zanimanjem sem prisluhnil televizijski oddaji na eni od naših televizij, kjer je bil govor o družinah s štirimi in več otroci. Tam je bil nakazan problem, kritika na državo je letela zaradi problema, da mati lahko ostane doma z otroci z različnimi bonitetami, kar se tiče pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, tudi delovne dobe, vendar v tem obdobju, tudi če je deset let, ne sme delati niti ure na teden. Tačas pa, najmanj kar se lahko zgodi, je to, da izgubi stik s stroko. To je zagotovo nepraktičen ukrep in na tem področju bi bilo treba tudi najbrž, da malo prisluhniemo tem materam z več otroci. Hvala lepa."