Ljubljana, 14. novembra 2012 - V nadaljevanju 20. izredne seje je vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc predstavil stališče PS SLS do Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani,
prišli smo tudi do začetka obravnave zakona, ki je dvignil največ prahu v zadnjih mesecih. Dvig nekaterih nižjih stopenj davka na dodano vrednost na splošno stopnjo. Kot smo razumeli v Poslanski skupini SLS je koalicija šla v spremembe tega zakona z namenom, da pregledamo ves nabor stvari, ki jih obdavčujemo po nižji stopnji in v ostalih državah takšna posebna obravnava ni uveljavljena. Tako bi lahko na določenih postavkah v proračun dobili nekaj svežih sredstev. Seveda pa se je pozneje pokazalo, da so preference oziroma dojemanje posameznih koalicijskih strank o tem kaj bi moralo biti obdavčeno po nižji ali splošni stopnji, zelo različne.
Če govorim v imenu poslanske skupine SLS zadevo gledamo nekoliko širše. Torej ne toliko v smeri koliko posamezen dvig pomeni za proračun, temveč kaj to pomeni za končnega plačnika in tudi za posamezno panogo. Tako recimo od vseh predlogov v zakonu bode v oči ravno dvig davka na časopise oz. periodične publikacije. Le zelo redke države imajo tovrstne publikacije obdavčene po višjih stopnjah, medtem ko je kar nekaj držav, ki to panogo popolnoma izključujejo iz obdavčenja in ji na ta način pomagajo. Slovenski tisk ni v zavidljivem stanju, v zadnjem desetletju so se številnim časopisom naklade praktično prepolovile. Glede na krizo v kateri se nahajamo, bi bilo zvišanje davka zelo težko prenesti na končnega kupca. Upam si celo trditi, da bi ob zvišanju naročnin ljudje ob povišanih zneskih na položnicah zelo resno razmislili ali ni to ena izmed stvari, ki bi se ji lahko odpovedali. To je pač trenutna psihologija. Ne glede na to kaj si mislimo o objektivnosti kateregakoli časopisa pa živimo v demokratični državi, kjer velja svoboda izražanja. Država mora spodbujati čim bolj obsežno informiranje državljanov, ne pa ga še dodatno omejevati.
V SLS verjamemo, da bo v medijski panogi prišlo do sprememb. Tako ali drugače se bo potrebno prilagoditi, pridobiti tudi strateške partnerje, prišlo bo do določene konsolidacije, drugačnih pristopov. Z dvigom davka bi vse to verjetno zelo pospešili, vendar kolateralna škoda bi bila verjetno dokaj velika. Tudi močno zmanjšanje raznolikosti, manj vsebin, nižja kvaliteta in podobno. Finančni učinek pa bi bil zagotovo manjši od pričakovanega. V SLS smo ves čas opozarjali na te pomisleke in na smiselnost tega ukrepa. Res je da nismo prišli skupaj, zato v SLS še vedno nasprotujemo temu ukrepu na področju medijev.
Druga stvar je zvišanje davka na storitve javne higiene, največji dejavnik so tu komunalne storitve. Tu je tudi večina finančnega učinka tega zakona. Res je sicer, da večina držav na tem segmentu nima uveljavljene nižje stopnje obdavčenja. Toda pri nas imamo drugo težavo. Vlada oz. občine cen komunalnih storitev preprosto ne morejo več držati na tako nizkih ravneh. Z novim letom se obeta sprostitev uredbe o metadologiji cen za izračun komunalnih storitev, kar bi časovno sovpadlo z višjim davkom. Tu so še nekoliko višje okoljske dajatve, skratka zneski na položnicah, ki bi jih v naslednjem letu prejela gospodinjstva, bi lahko bil šokantni. Tako, da v SLS bomo še zelo resno razmislili glede te rešitve, gre za osnovno storitev, ki jo potrebuje vsak, praktično se ji ne da izogniti, zato je nižja stopnja obdavčitve verjetno smiselna.
Ravno to pa je zanimivo. Dvig za časopise in ostale publikacije je dvignil ogromno prahu, kar je logično in po eni strani razumljivo. Vendar po drugi strani je zaradi tega povsem ob strani in skorajda neopažen obstal dvig na komunalne storitve, ki pa prizadene praktično vsako gospodinjstvo, ne glede na njegov socialni status.
Če se ustavim še pri višjem obdavčenju frizerskih storitev in cvetličarske panoge. Gre za direktni poseg v posamezen poslovni segment. In če gre pri frizerjih za neko osnovno dejavnost, pa bo cvetličarska dejavnost veliko bolj občutila krizne razmere ob sočasnem dvigu davka.
Če povzamem, v Poslanski skupini SLS smo se strinjali, da novela zakona nadaljuje postopek v državnem zboru, čeprav celotne vsebine tega zakona koalicija nikoli ni uskladila. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo sprejeli dogovor, da zakon podpremo v prvi obravnavi, vendar kot že povedano, v drugi obravnavi bo prišlo do sprememb. Lahko da bo na koncu ostala samo še postavka, dve ali tri, kar je še vedno bolje kot nič. Seveda proračuna za naslednje dve leti predvidevata določene prihodke iz naslova tega zakona. Če bo prišlo do sprememb, bomo morali poiskati drugačen vir. To pa je že stvar nadaljnjih pogovorov in usklajevanj.
