Ljubljana, 14. novembra 2012 - V nadaljevanju 20. izredne seje je poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče PS SLS do Zakona o davku na finančne storitve. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora. Spoštovani gospod minister s sodelavci. Poslanke in poslanci.
Davek na finančne storitve bo novi davek v slovenskem prostoru. Dobro veste, da nam v Slovenski ljudski stranki dvigovanje katerihkoli davščin ni všeč. Poslovno okolje v tej državi je že tako preveč obremenjeno, tako tudi tega sprejemamo s cmokom v grlu. Pa vendar je treba poskrbeti tudi za določene dodatne prihodke v proračunu. V nasprotnem primeru bi sicer ob resni konsolidaciji javnih financ morali še bolj ostro poseči v krčenje odhodkovne strani proračuna. to pomeni še več varčevanja in še en razlog več za opozicijo, za ostro kritiko vladni koaliciji. Pristojno ministrstvo je predstavilo več predlogov za povečanje prihodkov in tako kot v mnogih državah v Evropi smo se odločili, da v krizi nekoliko obremenimo tudi finančni sektor. Nesporno dejstvo je, da so nekatere storitve v finančnem in zavarovalnem sektorju popolnoma neobdavčene, saj so izvzete tako iz sistema DDV-ja, kot tudi iz posebnega prometna davka in za zavarovalne posle.
Ob tem velja povedati, da so v zadnjih letih nekatere evropske države uvedle celo obračunavanje davka na dodano vrednost na finančne storitve. Odločitev koalicije je posebna davčna stopnja, 6,5 % enaka davku na promet iz zavarovalnih poslov. Ocenjujemo, da bo davek samo delno prenešen na končnega uporabnika. Kajti potreba po spreminjanju cenikov storitev bo vzpostavila tudi določeno medsebojno cenovno konkuriranje in iskanje konkurenčnih prednosti. Torej v nekoliko bolj ljudskem jeziku rečeno, gre za obdavčitev provizij oziroma določenih nadomestil. To so velikokrat nizki zneski. Recimo dvig gotovine na bankomatu, ki ga zaračunavajo nekatere banke in je domnevna podražitev že dvignila nekaj hude krvi, se giblje okoli pol evra. Če bo banka celotno breme davka prevalila na uporabnika se bo ta strošek uporabniku povečal za 3 cente. Tako res ne moremo govorit o cenovnem šoku.
Toda princip tega davka je, da iz več malih transakcij razrastejo visoki zneski. To pa je tudi finančni učinek tega zakona. Obstaja sicer pomislek, na katerega pa upam, da ga bo minister pozneje v razpravi lahko razjasnil. Ta davek vključuje tudi obdavčitev upravljavskih provizij družb za upravljanje premoženja. Ker gre za njihov osnovni prihodek iz dejavnosti, bodo verjetno te družbe s tem zakonom še najbolj prizadete. Tudi zato, ker cene svojih storitev, zaradi narave poslovanja težko prilagodijo čez noč. Tako menda nekatere družbe razmišljajo tudi o selitvi svojega sedeža izven države, seveda si takšne premike ne moremo želeti in upamo, da do tega ne bo prišlo. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke tudi upamo, da bo pravočasno in brez zapletov vzpostavljen sistem za obračunavanje tega davka s strani davčne uprave. Kot že rečeno, obravnavano dodatno davčno obremenitev ne pozdravljamo. Če bi bili danes opozicijska stranka, bi brez težav glasovali proti temu zakonu po načelu zavračanja dodatnih davkov. Toda, danes imamo odgovornost tudi do vzdržnosti proračuna in včasih je treba sprejeti tudi nepriljubljene rešitve.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo presodili, da gre za najmanj bolečo rešitev med tistimi rešitvami, ki zagotavljajo nek dodaten vir prihodka. Zato bomo zakon v prvi obravnavi seveda podprli. Hvala.