Ljubljana, 14. novembra 2012 - V nadaljevanju 20. izredne seje je poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče PS SLS do Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Več si lahko preberete v nadaljevanju.

Spoštovani!

Pred nami je eden od zakonov vladnega paketa, katerega osnovni cilj je dodatna administrativna razbremenitev malega podjetništva pri izpolnjevanju njihovih finančnih obveznosti. Bistvena sprememba je lažji vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov in določitev višjega limita prihodkov iz opravljanja dejavnosti, ki je določen kot pogoj za vstop v sistem in sicer v višini 50 tisoč evrov.

Če se takoj ustavim pri tej točki. Po mnenju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke je tak prag prenizek. Še posebno pri samostojnih podjetnikih gre praktično za dvig iz 42 tisoč na 50 tisoč, kar bi lahko nekoliko bolj v olepšavi rekli, da gre bolj za uskladitev z inflacijo, kot pa za neko bistveno spremembo. Veliko bolj aktualno je to pri manjših podjetjih, kjer bi višji limit prišel še bolj do izraza, vendar to že ni več tema tega zakona. Po navedbah ministrstva takšen limit zajame 68 odstotkov vseh samostojnih podjetnikov, vendar vprašanje je, ali s tem resnično ravno tiste, ki kažejo največ potenciala, največ možnosti za nadaljnji razvoj, torej tudi za prehod v pravni subjekt z več zaposlenimi. Ali pa s tem ukrepom še najbolj spodbujamo dejavnosti, ki imajo že sedaj nizke priznane stroške, največkrat razne dopolnilne dejavnosti, svetovanja, predavanja, projektiranje in podobno. Ker dejstvo je, da v hipu, ko podjetnik malo bolj razširi svojo dejavnost, morda zaposli dodatnega človeka, poveča obseg prihodkov in že razmeroma hitro preseže prag za tovrstno obdavčitev. Vse dejavnosti z nizkimi maržami bodo zaradi visokih vhodnih stroškov preprosto obstale v obstoječi ureditvi. Res je, da se višina normiranih odhodkov zvišuje na 70% davčno priznanih prihodkov, ugotavljanje prihodkov pa se uvaja po principu obračunane realizacije.

Čeprav ministra tekom pogajanja v Slovenski ljudski stranki nismo mogli prepričati, da bi koalicija poskusila z višjim limitom skupnih prihodkov za vstop v ta sistem obdavčitve, pa ga bomo držali za besedo. Obljubil je namreč, da bo v roku pol leta po uveljavitvi zakona njegove učinke tudi javno predstavil. Tako bomo lahko iz podatkov, predvsem koliko podjetnikov se je odločilo za vstop v sistem, videli, ali je ta zakon dovolj učinkovit ali pa bodo potrebne še dodatne izboljšave. Je pa nekaj treba poudariti. Osnovni namen te zakonodaje ni v dodatnih davčnih ugodnostih, saj si jih zaradi finančne situacije vedno težje privoščimo. Namen jer, da čim več mikro podjetnikov vstopi v poenostavljeni sistem obdavčevanja, zato bi morali to veliko bolj spodbujati. Podjetnika razbremenimo nepotrebne administracije, obsežnih računovodskih storitev, ukvarjanja z davčnimi predpisi in podobno. Toda, če ne bomo v sistem pritegnili nekega konkretnejšega števila podjetnikov, potem namen zakona ne bo dosežen. S tega vidika tudi naši pomisleki glede prenizkega limita prihodkov. Vendar, kot rečeno, čas bo pokazal, ali smo imeli prav.

Zakon predvideva še nekaj drugih sprememb. Tako se omejuje koriščenje izgub iz preteklih davčnih obdobij na 50% davčne osnove davčnega leta in razpolavlja študentsko olajšavo. Na tem mestu so bili prvi načrti popolna ukinitev, vendar navkljub krizi smo se v koaliciji odločili, da olajšavo samo razpolovimo. Tako bo delo študentov še vedno omogočeno oziroma bo imelo posebno davčno obravnavo, vendar ne več v tako velikem obsegu kot do sedaj.

Spremembe so tudi pri oddajanju nepremičnin izven opravljanja dejavnosti, ki bodo obdavčene fiksno v višini 25% in ne več glede na dohodninsko lestvico. Po mnenju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke to poenostavlja sistem oddajanja nepremičnin in hkrati tudi olajšuje nadzor.

Pri kmetijski dejavnosti zamikamo prehod na obvezno knjigovodenje na leto 2014, saj sistem za vodenje evidenc še ni pripravljen. Tudi na tem mestu problema ne rešujemo, temveč ga samo premikamo v prihodnost. Smo pa s tem pridobili čas, da v naslednjem letu uredimo dohodninsko zakonodajo bolj prijazno tudi za kmetijsko dejavnost.

Največja težava, ki smo jo zaznali v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke, je pri neposredni ukinitvi olajšave za rezidente, ki so hkrati tudi čezmejni delovni migranti. Dejstvo je, da gre za zelo kompleksen problem, ki se je praktično reševal skoraj šest let, danes pa s predlaganim ukrepom vse vračamo na začetek. To ni prava pot in v Slovenski ljudski stranki pričakujemo, da bomo ta problem, ki je tudi posledica neizvajanja mednarodnih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, rešili nekoliko bolj sistemsko in v sodelovanju s tistimi, ki jih to zadeva. Okoli 12.000 ljudi po nekaterih ocenah dela v sosednjih državah, čeprav živijo v Sloveniji. Večina od njih s tem rešuje svoj socialni problem in s tem tudi sliko naše države. Veliko od njih konkurira na odprtem trgu delovne sile sosednjih držav, predvsem s pripravljenostjo za delo za nizko plačilo. Torej ne govorimo o nekih bajnih plačah čez mejo. Takojšnja ukinitev jih bo pognala bodisi v sivo ekonomijo oziroma utajevanje davčnih davščin bodisi jih vrnila v objem zavoda za zaposlovanje in socialnih transferjev države.

Nikakor ne trdimo, da je sedanja posebna olajšava, ki jo imamo sistemska rešitev, bila je sprejeta kot neka začasna rešitev. Toda tukaj je treba najti drugačno pot ni poskusiti uveljaviti mednarodne dogovore o izogibanju dvojnih obdavčitev. To ni več problem delovnih migrantov v tujini, to je problem ministrstva, vlade in države in tukaj se ne moremo obnašati mačehovsko. Predvideni finančni učinek dva milijona evrov se lahko hitro obrne v nasprotno smer in na koncu lahko privedemo celo do negativnega neto učinka glede na celotni proračun, predvsem na področju znižanja potrošnje, višjih socialnih transferjev, predvsem pa tisto najhujše lahko privede tudi do izseljevanja iz države. Tega si ne želimo, z nekaterimi drugačnimi rešitvami tudi s sodelovanjem davčnih uprav bi davčno breme teh delavcev lahko veliko bolj enakomerno porazdelili, v blagajno pa bi tudi nateklo bistveno več davka kot ga predvideva sedanji predlog. Na tem mestu pričakujemo dodatna usklajevanja. Novela zakona o dohodnini bo sicer kot celota pozitivno vplivala na poslovno okolje predvsem v delu, kjer administrativno razbremenjujejo podjetnike. Zato ga bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podprli in tekom parlamentarne obravnave poskušali uskladiti še vprašanja, ki so ostala odprta. Hvala.