Ljubljana, 4. december 2012 - V nadaljevanju 23. izredne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predloga Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na bilančno vsoto bank. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Lepo pozdravljeni, spoštovani poslanke in poslanci.
V Sloveniji imamo de facto probleme s slabimi krediti. Bilance bank so šibke zaradi slabitev, ki so posledica odpisov obveznosti in nerealnih vrednotenj.
Bistveno vprašanje je ali je v tem trenutku modro, da država z grožnjo po obdavčitvi sili banko še večji izpostavljenosti tveganja. Ali sploh razumemo, kako anomaliran bančni prostor imamo in da takšen poenostavljen ukrep v teh razmerah ne more prinesti pozitivnega učinka. Marsikatera banka se danes dezinvestira in celo načrtno zmanjšuje bilančno vsoto in seveda tudi kreditno aktivnost, dobri bančniki pa na podlagi administrativnega ukrepa, kot je ta davek na bilančno vsoto, ne bodo spreminjali ocene tveganja.
Spoštovani. Ravnokar sem prebral izsek iz stališča Slovenske ljudske stranke v juliju 2011, ko je tedanja koalicija pod vodstvom Socialnih demokratov uvedla ta davek z argumentom, da bodo pospešili kreditiranje gospodarstva. No, sedaj imamo tudi podatke in rezultate tega ukrepa in vemo, da ta zakon ni povečal kreditne aktivnosti v gospodarstvu. Res je nekaj podobnega, kot ja ta davek, poznajo v nekaterih drugih evropskih državah. Toda pristopi obračuna te določene dajatve so sistemsko prilagojeni glede na velikost inštitucije, višine dobička, prejete državne pomoči, izpostavljenosti finančnih instrumentov in še mnogo drugih dejavnikov. Nekatere tovrstne obremenitve v teh državah so bile izključno namenjene, da banke nekaj finančnih sredstev, ki so jih prejele preko državnih intervencij vrnejo v obliki tega davka.
V Slovenski ljudski stranki zato tega davka, kot nekega navideznega spodbujevalca kreditiranja, nismo podprli in ga na podlagi tega argumenta tudi ne podpiramo. Iz tega razmišljanja in prepričanja je izšel tudi naš predlog, ki ga je pozneje povzela koalicija, da kompromisno ta zakon na nek način prekvalificiramo v krizni davek in njegovo veljavnost omejimo samo na naslednji dve leti. Torej, recimo bobu bob. Od bank, ki delujejo na področju Slovenije, si proračun obeta nekaj denarja. Kajti, verjetno sta pred nami dve najbolj naporni proračunski leti v zgodovini te države. S tem zakonom tudi banke deloma sodelujejo in prispevajo pri konsolidaciji javnih financ v naslednjih letih. Verjetno tudi celotnega davka ne bodo mogle prenesti na uporabnike njihovih storitev, tako da se bo ta davek prerazporedil med bankami in končnimi uporabniki bančnih storitev. Kot je že pred časom povedal tudi pristojni minister verjetno se v naslednjih letih obetajo določene spremembe na ravni Evropske unije, vsaj kar se tiče obdavčitve finančnih transakcij, morebiti tudi kaj drugega. Kot vemo smo pred dobrim tednom sprejeli tudi davek na finančne storitve. Zato davek na bilančno vsoto bank dolgoročno zagotovo ni potreben, za sedaj pa mu recimo začasni proti krizni bančni davek.
Skratka, v Slovenski ljudski stranki bomo novelo zakona o davku na bilančno vsoto bank podprli z zavedanjem, da so časi finančne konsolidacije zahtevni. Z letom 2015, ko močno upamo, da se bodo zadeve začele izboljševati, pa ta davek ukinjamo. Hvala.