Ljubljana, 29. november 2012 - Na 22. izredni seji Državnega zbora RS je poslanec SLS Roman Žveglič predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dohodek pravnih oseb. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani,
v Slovenski ljudski stranki pozdravljamo usmeritev takšne zakonodaje. Njen namen ni podeljevanje dodatnih davčnih olajšav in ugodnosti temveč poenostavljanje davčnih postopkov. Zato je treba tudi razumeti, da pri postavitvi praga normiranih stroškov ni veliko manevrskega prostora. Zmanjšanje računovodske administracije pa je tako ali tako ena izmed najpomembnejših zahtev malega gospodarstva. Edina rešitev, ki nas v Slovenski ljudski stranki nekoliko skrbi je nizka omejitev za vstop v sistem na 50 tisoč evrov prihodkov. Po podatkih ministrstva takšna omejitev zajame približno 50% vseh pravnih oseb, kar se sliši veliko, toda že po zdajšnjih ocenah bo takšen nizek prag ugoden zgolj za okoli tisoč malih podjetij. Največ koristi prinaša podjetjem, ki imajo nizke stroške, malo vlaganj, torej imajo davčno priznane odhodke manjše od 70%. Gre za podjetja z enim, največ dvema zaposlenima.
V koalicijski pogodbi je omenjena pavšalna obdavčitev za mikro podjetja, izvleček iz priporočil Evropske komisije v letu 2003 mikro podjetje opredeljuje kot podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov evrov. Gre za visoke številke, saj v Sloveniji v to kategorijo štejemo že srednja velika podjetja. Toda omejitev na 50 tisoč evrov prihodkov izpušča tisti najbolj zdrav del slovenskega gospodarstva. Podjetja, ki imajo ambicije, da bi se širila, ki imajo dobre temelje, ki bi želela vlagati, zaposlovati. Spodbujamo samo neke začetne dejavnosti v okviru ene zaposlene osebe, svetovanje, intelektualne storitve, predavanje, projektantske zadeve in tako naprej. Ali je resnično to skupina, ki potrebuje v teh časih dodatne spodbude? Vsi ostali podjetniki, torej trgovska dejavnost, prevozniki, velika večina gostinskih in ostalih storitev se za tovrstno obdavčitev ne bodo odločali, saj bodo zaradi davčno priznanih stroškov, ki so višji od 70% njihovih prihodkov ostali v sedanji ureditvi. Večina pa zaradi narave poslovanja tako ali tako hitro preseže mejo 50 tisoč evrov. Novih zaposlovalcev s tem zakonom zagotovo ne spodbujamo, ker bodo za vsako dodatno zaposlitvijo, temelječo na višjih prihodkih, poslovni subjekti izpadli iz možnosti sistema pavšalne obdavčitve. Če upoštevamo še možnost izbire sistema ugotavljanja davčne osnove, pridemo do številke, da bo omenjena obdavčitev praktično zanimiva za zelo majhno število podjetij. Po oceni Ministrstva za finance manj kot 2% vseh, ki opravljajo profitno dejavnost.
Lahko spomnimo, da ima sosednja Avstrija ta prag postavljen na višino 220.000 evrov, na Madžarskem je meja za poenostavljen podjetniški davek za pravne osebe okoli 90.000 evrov, Romunija ima 100.000 evrov, prav tako Latvija nekje okoli te številke. Češka v nekoliko bolj zapleteni različici pa v povprečju okoli 200.000 evrov. Torej, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo dali glasove za sprejem tega zakona, vendar pričakujemo po uveljavitvi analizo novega stanja, in če bo potrebno bomo zahtevali tudi popravke, saj gre za enega najbolj bistvenih ukrepov za spodbujanje malega podjetništva.