Ljubljana, 21. november 2012 - V nadaljevanju 8. redne seje Državnega zbora RS je vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc predstavil stališče poslanske skupine SLS do predloga Zakona o elektronskih komunikacijah. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Hvala lepa za besedo gospod predsednik, spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Materija, ki jo obravnavamo v predlogu novega Zakona o elektronskih komunikacijah, je nedvomno ena izmed najobširnejših in najbolj strokovnih, ki jo obravnavamo poslanci, hkrati pa ta materija zadeva vse naše državljane, saj v današnjem času praktično ni posameznika, ki ne bi uporabljal stacionarnega in mobilnega telefona ali interneta ter gledal televizije ali poslušal radia.
Zato tudi ne preseneča, da se je postopek priprave tega zakona začel že v začetku leta 2011, sredi tega leta pa je bilo gradivo posredovano zainteresirani javnosti, odziv deležnikov pa je bil izjemen, zaradi česar se je postopek priprave zakona podaljšal več kot je bilo pričakovano. K nadaljnjem zapletu je prispeval še padec vlade v septembru 2011, ki je postopek priprave zakona še podaljšala. Po nastopu zdajšnje vlade sta bila opravljena še dva kroga pogajanj z zainteresirano javnostjo in mnenja vseh deležnikov so bila upoštevana v največji meri. Seveda pa je pri tako obširni vsebini in izjemnemu številu deležnikov težko upoštevati vse njihove pripombe, ki neposredno trčijo v določbe evropskega regulativnega okvira s področja elektronskih komunikacij, zaradi česar se novi zakon v največji meri sploh sprejema. Seveda pa so razlogi za sprejem zakona tudi drugi, predvsem vzpostavljanje večje konkurence na področju elektronskih komunikacij, izboljšanje varstva pravic uporabnikov in varstvo zasebnosti ter podatkov.
Novi Zakon o elektronskih komunikacijah torej v slovenski pravni red dokončno prenaša dve evropski direktivi, sprejeti leta 2009, glavni cilji katerih je bila vzpostavitev notranjega trga za elektronske komunikacije, zagotavljanje čim višje ravni varstva osebnih podatkov, pa tudi varnosti javnih komunikacijskih omrežij. Omenjeni direktivi sta bili v slovenski pravni red že delno preneseni z zadnjo novelo sedaj veljavnega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je sedaj vključena v predlog novega zakona, delno z vladno uredbo o ukrepih za končne uporabnike za invalide, v tem mandatu pa smo parcialni prenos direktiv sprejeli v noveli Zakona o digitalni radiodifuziji in noveli Zakona o medijih. Rok za popolno implementacijo direktiv je potekel že 25. maja 2011, torej s sprejetjem nacionalnih predpisov zamujamo za več kot leto in pol, seveda ne brez posledic. Letošnjega maja je namreč Evropska komisija sprožila postopek proti Sloveniji pred Sodiščem EU zaradi neupoštevanja rokov pri implementaciji direktiv s področja telekomunikacij, Sodišču pa je tudi predlagala dnevno kazen v višini nekaj več kot 13.000 evrov, če Slovenija do njegove odločitve ne bo ukrepala. Torej s Sodiščem EU bijemo nekakšno bitko o tem, kdo bo prej sprejel odločitev in kdo ter koliko bo komu kaj plačal. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se bojimo, da bo v tem »dvoboju« kratko potegnila Slovenija oz. naš proračun, upamo pa, da se naši strahovi ne bodo uresničili.
Bistvene novosti, opredeljene v predlaganem Zakonu o elektronskih komunikacijah, so npr. preimenovanje Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) v Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, kateri pa se povečujejo tudi nekatere pristojnosti. Za gledalce televizije dobrodošla bo na primer povečanje pristojnosti Agencije pri razvrščanju programov, pri čemer bo morala upoštevati javni interes. To pomeni, da bodo programi nacionalnega interesa in slovenski programi na prvih programskih mestih, kar po mnenju naše poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predstavlja dobro rešitev. S predlaganim zakonom se vzpostavlja tudi možnost uvajanja naslednje generacije mobilnih omrežij, to so t.i. LTE omrežja, ki bodo omogočala še hitrejše brezžične storitve. Pri zagotavljanju širokopasovnega interneta velja omeniti še obveznost telekomunikacijskega operaterja, ki je bil izbran za izvajalca univerzalne telefonske storitve, da ta omogoči funkcionalen dostop do interneta za vse uporabnike po nizkih cenah. S tem se po našem prepričanju vzpostavljajo boljši pogoji za izboljšanje pokritosti države s širokopasovnim internetom ter pokrivanje t.i. sivih lis, kjer je dostop do kakovostne internetne povezave še vedno zelo otežen.
Nekoliko bi se ustavil še pri spornem sedmem odstavku 166. člena, ki določa obveznost operaterja za posredovanje hranjenih podatkov o naročniku pristojnemu organu na podlagi njegove pisne zahteve, na katerega že nekaj časa opozarja Informacijska pooblaščenka. Tudi v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo, da je tovrsten poseg v komunikacijsko zasebnost posameznika, brez sodbe odločbe, lahko problematičen iz vidika varstva ustavnih pravic.
V poslanski skupini ocenjujemo, da je besedilo novega Zakona o elektronskih komunikacijah zelo dovršeno, ki pa se še lahko malenkost izboljša, zato bomo predlagani zakon v prvi obravnavi soglasno podprli.
Hvala.
