Ljubljana, 20. november 2012 - V nadaljevanju 8. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Roman Žveglič predstavil stališče poslanske skupine SLS do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Lep dober dan vsem skupaj!
Pred nami je novela Zakona o zaščiti živali, ki v največji meri usklajuje slovensko zakonodajo s pravnim redom EU glede zaščite živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, določa torej bolj restriktivne ukrepe pri laboratorijskih poskusih na živalih. Etična komisija za poskuse na živalih, ki sprejema odločitve glede opravljanja poskusov na živalih, bo namreč morala po novem podati oceno za vse poskuse, ne le za najbolj zahtevne, kot sicer velja sedaj, s čemer se bo na eni strani sicer povečala finančna ter administrativna obremenitev vlagateljev predlogov za poskuse, po drugi strani pa se s tem zasleduje načelu čim manjšega izkoriščanja živali.
Poleg tega se s predlaganim zakonom izboljšuje tudi sistem registracije in označevanja psov, za zagotavljanje večje varnosti ljudi pa se spreminjajo tudi določbe glede usmrtitev nevarnih psov. Na tem mestu mi najbrž ni potrebno ponovno omenjati zadeve Baričevič in neustreznega ravnanja pristojnih organov v primerih obravnave nevarnih psov. Po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke je predvidena rešitev, ki uvaja usmrtitev neobvladnjivega oz. popadljivega psa, ki sicer še ni povzročil telesne poškodbe, korektna, saj se lahko dejanski napad takšnega psa na človeka, Bog ne daj otroka, konča tragično.
Ne področju nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti lastnikov psov se s predlaganim zakonom povečujejo pristojnosti občinskih redarjev, saj bodo lahko ob odkritem prekršku, v primeru, da se bo ta zgodil na javni površini, preverjali, ali je pes označen z mikročipom in tudi ustrezno ukrepali. Na področju lokalnih skupnosti se s predlaganim zakonom predvideva tudi možnost določitve namenskega prispevka za izvajanje nalog v zvezi z oskrbo zapuščenih živali, kar bo dobrodošlo predvsem v občinah, ki se soočajo z velikim številom zapuščenih živali, s čemer so povezani tudi visoki stroški. Višina takse naj ne bi presegala 1,5% povprečne minimalne bruto plače letno, torej približno 10€. Do kakršnegakoli dodatnega obremenjevanja gospodinjstev v trenutni situaciji smo v Slovenski ljudski stranki zadržani, vendar se je tudi treba zavedati, da država na občine prenaša veliko nalog, hkrati pa jim ne predpiše virov financiranja za njihovo izvajanje. Zato je uvedba tovrstne takse po našem mnenju še na meji sprejemljivega.
Poleg navedenega se s predlaganim zakonom predvideva tudi prepoved obrednega zakola živali, kar je nekoliko strožja ureditev, kot jo predvideva evropska zakonodaja. V Evropi sta npr. samo dve državi, ki imata popolno prepoved obrednega zakola, to sta Islandija in Švedska, tako da je uveljavitev takšnega ukrepa pri nas precej radikalna. Po našem mnenju je popolna prepoved, brez možnosti podelitve dovoljenja za tovrsten zakol s strani Veterinarske uprave, kot to velja sedaj, vendarle vredna ponovnega razmisleka, saj lahko v primeru popolne prepovedi tovrstnega zakola pride do kršitve verske svobode, kar bi lahko bilo ustavno sporno.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da je predlagana novela Zakona o zaščiti živali dobra osnova za nadaljevanje postopka, vsekakor pa jo je po našem mnenju še mogoče tako izboljšati, da bo sprejemljiva za čim širši krog ljudi. V naši poslanski skupini zato ocenjujemo, da je predlagani zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.