Ljubljana, 17. december 2012 - Na 9. redni seji Državnega zbora je vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc zastavil poslansko vprašanje predsedniku Vlade RS Janezu Janši:

Spoštovani predsednik vlade! Prepričan sem, da se vlada Republike Slovenije trudi po najboljših močeh, da bi na področju gospodarstva obrnili negativni trend, trudi po najboljših močeh.

Tudi državljanke in državljani so vedno bolj prepričani, da ima gospodarska kriza širše ozadje, da je trenutna finančna situacija države posledica slabe odzivnosti države na spremembe v naši okolici, sistemskih napak in nepremišljenega zadolževanja vsaj v zadnjih dveh desetletjih.

Prepričan sem, da so Slovenke in Slovenci pripravljeni stopiti korak nazaj, se tudi marsičemu odreči in odpovedati za ceno tega, da spravimo javne finance v red tako, kot so se ljudje v drugih državah, ki danes že beležijo gospodarsko rast, vendar samo pod enim pogojem. Da ne bomo več dovolili istih vzorcev, da bi se še naprej tisti, ki so ali še izkoriščajo svoje funkcije, svoje položaje in povezave za oškodovanje države, njenega premoženja in podjetij še naprej ostajali nekaznovani.

Spoštovani gospod predsednik, zadnji protesti po državi so po prepričanju Slovenske ljudske stranke tudi odraz ogorčenja nad neenakostjo, nad preteklimi zlorabami, nad tem, da je velika večina državljanov prisiljena k odrekanju za boljši jutri, medtem ko peščica v ozadju nekaznovano in brez posledic ostaja nedotaknjena.

Ogorčeni so nad tem, da sodni postopki nad ljudmi, ki so javno izpostavljeni in imajo odgovorne položaje, trajajo in trajajo, največkrat pa sploh ne dobijo epiloga.

Zato vas sprašuje, spoštovani predsednik, kdaj in kako bomo ukrepali, da bo premoženje sumljivega izvora pri posameznih zaseženo ali pa vsaj onemogočeno razpolaganje z njim, še predno se zaključijo vsi sodni postopki, ki po navadi trajajo leta in leta.

In še drugo vprašanje. Kaj bomo naredili v zvezi z ustanovitvijo finančne policije, ki bi aktivneje lahko preganjala predvsem gospodarski kriminal in korupcijo in kdaj se pričakujejo rešitve, ki bi pravosodje jasno zavezale, da bo v bistveno krajših rokih, ne daljših od enega leta, omogočalo ugotovitev odgovornosti političnih funkcionarjev, direktorjev, menedžerjev in ostalih oseb na visokih funkcijah. Hvala za odgovor.

Odgovor predsednika Vlade RS Janeza Janše:

Hvala za vprašanje. Kar se tiče finančne policije jo bo Slovenija dobila v sredini naslednjega leta, takrat ko pride tudi do združevanja davčne in carinske uprave, če bo pravočasno sprejeta zakonodaja. Kar se tiče postopkov odvzema nezakonito pridobljenega premoženja, je zakon, ki to omogoča, v veljavi od maja letos in tukaj ne gre za pomanjkanje zakonodaje, gre pa za očitno pomanjkanje volje pri tistih, ki morajo zakon izvajati. Teh ukrepov je bilo izrečenih izjemno malo, v velikih primerih pravzaprav praktično nobeden. Tukaj je pred nami velikanska gmota problema sanacije bančnega sistema. Tam gre za milijarde, so konkretna imena in priimki zraven, praktično ni nobenih resnih ukrepov na tisti točki, ko zadeva pride od policije na tožilstvo in sodstvo.

Kar se tiče dolžine postopkov, bi si jaz želel verjeti v to, da je to problem zakonodaje. Mislim pa, da ni, žal, praksa je pokazala, da ni. Tam, kjer se hoče se stvar zelo hitro procesira, ne glede na to, da je treba ob tem, ne vem, opraviti policijsko preiskavo v parlamentu, obsoditi poslanca, v prejšnjem sklicu se je to zgodilo, v pol leta je bil obsojen, pravnomočno, se pravi na prvi, drugi stopnji. Verjetno upravičeno, ne govorim o tem. Govorim o tem, da se očitno da, če se hoče. So pa primeri, ki se vlečejo leta in leta, ki celo zastarajo, kot kaže zdaj Zbiljski gaj ali pa procesi, ki se vlečejo tudi leta in leta in se potem pripornike spusti. Zadnje dni pred izrekom sodbe se te stvari pač dejansko, bom rekel, da vzbujajo sum, ampak potrjujejo prepričanje, da ni problem v zakonodaji, ampak da je problem v izvajanju te zakonodaje. To pa je vprašanje, ki v glavnem ne more biti naslovljeno na vlado. Vlada je izvršilna oblast, obstaja sodna veja oblasti, ki bi jo morali za to povprašati, vendar nikoli nimate za to prilike. To je ta problem, o katerem sem prej govoril na neki točki, ki jo bo Slovenija morala razrešiti. Ne gre za vprašanje samostojnosti te veje oblasti, mislim, da to ni problem, konkretni postopki, gre za vprašanje ali ta sodna veja oblasti funkcionira ali ne funkcionira. Ob teh sodnih zaostankih, ki se kopičijo, zadnje ugotovitve Ministrstva za pravosodje na podlagi podatkov Vrhovnega sodišča kažejo, da če odštejemo nekaj manjših vrst tam pri vpisu v zemljiško knjigo in izvršbi, ko gre za pravosodne postopke, se zamude ne odpravljajo, ampak se prej kopičijo oziroma je tempo takšen, da bi rabili 200 let, da jih odpravimo in glejte. Vedno, kadar kdo sproži to razpravo, je obtožen, da se vtika v neodvisno vejo oblasti in tako naprej, ampak, če o tem ne bomo razpravljali, tudi rešitve ne bo. Nekje je treba začeti to razpravo. Mi smo predstavili nekatere ukrepe, za katere mislimo, da bi ta problem rešilo. Ne mislimo, da smo edini pametni in da je to edina možna rešitev, so verjetno tudi druge. Jaz upam, da bomo do njih prišli v realnem času in to sami brez tega, da nam bo kdo od zunaj, moral na koncu kaj narekovati. Ker to, kar se pri nas dogaja ne ogroža samo nas, mi smo zdaj člani neke širše družine. In tega se res premalo zavedamo. Prvo, kar je, mislim, da v tej državi ne sme biti nedotakljivih sfer, o katerih se ne bi smelo razpravljati. Ker, če so takšne sfere, če to jemljemo v zakup, potem se moramo sprijazniti tudi s tem, da se stanje ne bo spremenilo. Na koncu bo ta ali kakšna druga sestava Državnega zbora tista, ki bo morala tukaj sprejeti odločitve na podlagi katerih bo sistem začel funkcionirati.

V nadaljevanju je vodja poslanske skupine Mihael Prevc zastavil še dodatno vprašanje:

Hvala lepa za odgovor. Mogoče bolj v razmislek, kot dodatno vprašanje. Bistveno pričakovanje javnosti je, da pravila in zakoni veljajo za vse in bo pravna država odreagirala na vse nepravilnosti v razumnih rokih, učinkovito, brez zavlačevanja. Imamo zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. To, kar ste omenili spoštovani predsednik, imamo možnosti prednostnih obravnav posameznikov v postopkih, imamo marsikaj zapisano v zakonih, pa se je v praksi žal izkazalo, tako ste tudi vi omenili, kot neučinkovito ali povedano drugače. Če bi sodišče na osnovi sumov kaznivega dejanja nekega funkcionarja reagiralo takoj, postopke vodila v normalnih procesnih rokih, potem zagotovo ne bi prihajalo do takšnih scenarijev, kot smo jim bila priča v z zadnjem času na slovenskih ulicah in trgih. Ljudje še kako dobro vedo, da je bilo v preteklosti storjenih veliko zlorab, oškodovanj državne lastnine, podjetij, ter da je prihajalo do neupravičenega bogatenja posameznikov. Tisto, kar pa državljanke in državljane Slovenije najbolj moti pa je, da kljub temu, da se je vse skupaj dogajalo na očeh javnosti, skoraj nikogar izmed glavnih akterjev za enkrat še ni dosegla roka pravice.

Sprašujem vas, spoštovani predsednik, pa seveda tudi vse nas_ Kaj moramo še kot politiki in ko predstavniki družbe storiti, da bi bilo izvajanje že obstoječe zakonodaje, s strani vseh organov nadzora in pregona bolj učinkovito, kot je to v tem trenutku?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade RS Janez Janša mu je odgovoril_

Mislim, da sem delno na to vprašanje že prej odgovoril. Odpraviti moramo nedotakljivost kogarkoli. Ko bo to narejeno v Sloveniji, potem se bodo stvari začele premikati tudi tam, kjer se zdaj zabetonirane. In kot ste že omenili ponovno proteste, ker prej nisem imel možnosti, ko je spoštovana kolegica pri prvem poslanskem vprašanju omenjala neko vojsko in tako naprej, ki naj bi se ukvarjala s temi protesti, mislim da so to preveč resne stvari, da bi se z njimi igrali. Nobena vojska se ne ukvarja s protesti. Ta vlada bo do konca branila ustavno pravico ljudi do mirnega zborovanja, tudi če to zborovanje ni prijavljeno in s tem nimamo nobenih težav. Res pa je, da nekateri upokojeni generali, med njimi nekdo, ki je še vedno uradno svetovalec predsednika države poziva na proteste, tukaj pa vojska je posredno vmešana, ampak tista upokojena in jaz mislim da je to izjemno nedostojno.

In še eno stvar v zvezi s protesti. Glede na ukrepe, ki se sprejemajo povsod po Evropi, pravzaprav povsod prihaja do teh reakcij, ljudje imajo marsikje v glavnem upravičeno občutek, da se pas ne zateguje pri vseh enako in protestirajo pred različnimi naslovi. Tisto, kar loči Slovenijo od drugih, glede na probleme ki jih imamo in glede na velikosti te problemov je to, da pri nas, pri teh pozivih ni nobenega bankirja, pa imamo nekaj milijardno luknjo v bančnem sistemu, ki ni nastala sam in nimamo nikogar, ki je kriv za vse tisto o čemer ste prej govorili, da pravna država oziroma pravična država ne funkcionira. Nekoliko se mi zdi, da v tem delu pa se gledanje na tarče usmerja in da med tistimi, ki to usmerjajo, da so zelo močni interesni lobiji, ki se bojijo tega, da bi zakon o sanaciji bančnega sistema pripeljal tudi do razčiščenja odgovornosti v tej fazi in da bi se enkrat tudi vprašalo tiste, ki se v zadnjih 10 ali 15 letih zastarali na desetino velikih korupcijskih in kriminalnih primerov ali še lahko opravljajo svojo službo.