Ljubljana, 14. december 2012 - Na današnji 9. redni seji Državnega zbora RS je poslanec Roman Žveglič predstavil stališče Poslanske skupine SLS do Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu. Zakon podaja predvsem več pooblastil Banki Slovenije, da spremlja poslovanje bank in čim prej ukrepa, ko se začnejo težave v bančnem sistemu. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Dober dan vsem skupaj. Spoštovani!
Nisem popolnoma prepričan ali obstaja še kateri zakon, za katerega bi lahko opravičeno rekli, štiri leta prepozno. Škoda je že narejena. V prejšnjem mandatu je na zahtevo Slovenske ljudske stranke bilo sklicano kar nekaj sej Odbora za finance in monetarno politiko, na kateri so potekale zanimive razprave glede stanja o bančnem sistemu. Seveda se je takrat največ razpravljavcev obračalo na predstavnike Banke Slovenije, torej na glavne nadzornike in regulatorje ali ustrezno ukrepajo na področju kreditiranja. Resnici na ljubo, čeprav se tedaj o tem ni veliko govorilo, so številni dobro vedeli, da se v bilancah naših največjih bank skrivajo katastrofe. Vprašanja so bila predvsem o konkretnih ukrepih kaj pravzaprav počne Banka Slovenije. Guverner z ekipo je pojasnjeval kako so predvsem opozarjali in izrekali opomine ter odredbe. Vsi smo vedeli, da je kreditna aktivnost v letih pred krizo pretirano naraščala, zavarovanja kreditov so bila izpod vsake kritike. Zakaj smo tako kritični? Evidentno je, da so samo posamezne banke izpadale iz igre, skoraj neomejena likvidnost, ki jo je v resnici na ljubo spodbujala tudi Evropska centralna banka, pač ne more biti izgovor za opustitev kritičnega ocenjevanja kreditnega tveganja. Pa da ne bo pomote, vsi razumemo, da bili časi povsem drugačni, vendar kar je preveč je preveč. Zakaj UniCredit danes nima težav? NLB pa praktično tik pred zlomom. Zakaj SKB normalno posluje in povečuje kreditiranje? Nova Kreditna banka Maribor pa išče denar za že ne vem katero dokapitalizacijo. Tu bi v preteklosti pričakovali, da vstopi Banka Slovenije. Ne pri vseh bankah, ampak žalostno je, da je nacionalni regulator, torej glavni nadzornik odpovedal pri naših bankah oziroma kot radi rečemo odpovedal pri naši srebrnini in jo tako spremenil v staro železo.
Več kot očitno je tudi, da se Banka Slovenije v tej vlogi ne vidi na ta način, kot si očitno mi predstavljamo, ker je bilo večkrat slišati, da nimajo pooblastil in da se celo nimajo pravice vmešavati v poslovanje bank.
Z novim zakonom upravičeno pričakujemo, da je bežanja pred odgovornostjo konec. Okoliščine, v katerih se pričakuje intervencijo Banke Slovenije so natančno opredeljene. Da se že v začetni fazi identificira verjetnost nastanka kršitev v zvezi s področjem obvladovanj tveganj in zahteva takojšnjo in še pravočasno odpravo negativnih učinkov. Še več, predlagajo se novi ukrepi za povečanje osnovnega kapitala in imenovanje izrednega pooblaščenca v posamezni banki. V bolj kritičnih primerih je Banki Slovenije dana možnost imenovanja izredne uprave, prisilne prodaje delnic banke za račun obstoječih delničarjev, prenos premoženja in obveznosti za prevzemno družbo. Banka Slovenije bo tudi vršila nadzor nad delovanjem in usposobljenostjo članov nadzornih svetov bank.
Spoštovani. Bančni sistem je temelj nacionalnih ekonomij, zato ukrepe na tem področju ne moremo enačiti z ukrepi pri ostalih delih gospodarstva. Ni nepomembno, da država do določene mere jamči za depozite prebivalstva in ima s tem veliko odgovornost do prebivalstva in do državnega premoženja.
Iz vseh naštetih razlogov v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pozdravljamo ta zakon in pravimo_ Bolje pozno, kot nikoli. V Banki Slovenije je zaposlenih okoli 400 ljudi, primerljivo gledano na skupno bilančno vsoto našega bančnega sistema, precej več kot v drugih evropskih državah. Z današnjim dnem bodo imeli tudi vso potrebno zakonodajno podlago za ukrepanje.
Hvala.
