Ljubljana, 28. decembra 2012 - Na današnji 25. izredni seji Državnega zbora RS je poslanec SLS Roman Žveglič predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predloga rebalansa Računa finančnih terjatev in naložb ter Računa financiranja državnega proračuna RS za leto 2012. Več si lahko preberete v nadaljevanju.

Spoštovani,

danes se bo verjetno največ razprave vrtelo okoli tega ali gre pri tem predlogu za klasični rebalans proračuna ali samo za določen del. Konec koncev niti ni toliko pomembno, še posebno glede na to, da gre samo za nekaj prilagoditvenih sprememb aktualnim razmeram. Ni zanemarljiv podatek, da smo aktualni rebalans proračuna sprejeli v začetku meseca maja in v teh časih je povsem normalno, da so se od takrat pojavili tudi določeni izredni dogodki. Ti pa niso bili tako visoki, da bi zahtevali rebalans celotnega proračuna, saj gre za odstopanja v mejah dovoljenega, zato danes tudi popravljamo samo račune finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja proračuna. 

Če začnem pri tistih manjših zneskih. Slabih pol milijona evrov smo še dolžni posoditi Grčiji glede na zavezo sprejeto leta 2010. Dodatnih približno 25 milijonov evrov potrebujemo za izplačilo obveznosti na podlagi državne jamstvene sheme. Na tem mestu lahko spomnimo, da smo v prejšnjem mandatu številni opozarjali, da so državna jamstva za komercialna posojila manj učinkovita brez določenih varovalk, ki bi banke bolj spodbujale k izterjavi terjatev in ne toliko k povsem pasivni uporabi pravice do unovčitve državnega jamstva. Dejstvo je, da na to postavko ne vlada, ne poslanci nimamo nikakršnega vpliva.

Krediti, ki so bili podeljeni na podlagi te zakonodaje, imajo vsi določeno stopnjo tveganja, da jih bo na koncu pokrivala država. Samo upamo lahko, da bo tega čim manj. Pri doseganju tega cilja seveda nastopi tisto, kar že celo leto ponavljamo, prezadolžena in slabo likvidna podjetja lahko reši samo razbremenitev, ugodnejše poslovno okolje, da o vstopih strateških partnerjev s svežim kapitalom niti ne govorim. Vsekakor samo državna jamstva  na podlagi jamstvene sheme niso dovolj.

Tu je še pravna podlaga za morebitno dokapitalizacijo družbe Cimos. Res je, da smo se z državnimi dokapitalizacijami že neštetokrat opekli, ne samo v bankah, spomnimo se tudi Elana in Adrie v zadnjem času. Skratka v Slovenski ljudski stranki verjamemo, da smo se vsaj nekaj naučili iz preteklosti, predvsem to, da bo treba v bodoče tudi pogledati, čemu je namenjen denar iz dokapitalizacije. Ne pa da je sveže dokapitalizirano podjetje, čez dobro leto že v isti kritični finančni situaciji, kot je bilo pred dokapitalizacijo. Zato so tudi tako dolgo potekali pogovori okoli Cimosa. Pomemben podatek pri tem pa je, da bi bila takojšnja prodaja državnega deleža praktično nemogoča, oziroma so razmere za takšno transakcijo iz finančnega vidika izredno neugodne.  In če prodaja ni pametna, potem mora država kot odgovoren aktiven lastnik v podjetju, ki ima dokazano potencial ne samo za preživetje temveč tudi  za nadaljnjo rast in razvoj, potegniti edino logično potezo in sodelovati pri zagotavljanju svežih premostitvenih sredstev. Torej to dokapitalizacijo v Slovenski ljudski stranki podpiramo ne samo zaradi tri tisoč posredno in neposredno zaposlenih, čeprav je tudi socialni vidik tu zelo pomemben, vendar si poleg tega obetamo tudi realno okrevanje tega podjetja in s tem tudi konkretno povečanje vrednosti deleža države v podjetju.

Omeniti velja še dodatno predvidenih 2,8 milijona dodatnih evrov ministrstvu za gospodarstvo, za izvajanje ukrepov finančne podpore podjetjem z instrumenti finančnega inženiringa ali povedano preprosteje, želimo povečati dostopnost do denarja mikro in malim podjetjem. Hočeš nočeš bodo ravno ta podjetja v bodočnosti postala nosilec slovenskega gospodarstva zato pozdravljamo napore pristojnega ministrstva, da na vseh koncih in krajih pridobiva sredstva namenjena malemu podjetništvu. Pri trenutni brezposelnosti in finančni krizi je tovrstna spodbuda ključnega pomena.

No in nazadnje ostane še tisti bistveni del obravnavanih sprememb, posojilo države Novi ljubljanski banki v višini 320 milijonov evrov iz naslova vplačila tako imenovanih Co-Co obveznic. Čeprav je bilo okoli tega prelitega že ogromno črnila, pa je po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke vse premalo predstavljen širši vidik celotne zgodbe Kot je širši javnosti že znano, smo v začetku letošnjega leta vsi vedeli, da imajo nekatere banke težave. No te težave smo vsi skupaj podcenili, trenutek resnice pa je prišel konec junija. Takrat je namreč iztekel rok, do katerega je Evropska bančna agencija zahtevala, da se za sistemsko pomembne banke v državi zagotovi najmanj 9 odstotna kapitalska ustreznost. Spomnim se, da se je takrat zelo aktivno pristopilo k iskanju strateškega zasebnega vlagatelja ali vsaj sovlagatelja in na vsak način smo se poskusili izogniti novemu vplačilu državnega denarja v našo največjo banko. Žal je že sklenjen dogovor z drugim največjim lastnikom, KBC propadel tik pred zdajci, minister in s tem tudi koalicija pa smo morali rešitev najti praktično v nekaj urah. Danes lahko seveda spet odpremo debato ali je bila tedanja poteza pravilna ali ne, toda ostro zavračamo trditev, da je odgovornost za stanje v NLB izključno na sedanji koaliciji. Vsi znamo veliko povedati o ogromnih kreditih, ki jih je dajala NLB ob poplavi likvidnosti na finančnih trgih pred nastopom krize.  Seveda to je bilo neodgovorno, številne odobritve celo izven vseh poslovnih praks in ocen tveganja. Toda ko je nastopila kriza, bi se moral nekdo ukvarjati tudi s to banko, pa se ni. Enkrat vmes smo vložili novih 400 milijonov in to je bilo to. Medtem ko so druge države aktivno intervenirale v svojih bančnih sistemih se je pri nas skozi trajanje krize stanje samo še slabšalo. Zato je obtoževati sedanjo koalicijo, da je s CoCo obveznicami naredila ravno nasprotno od tega kar je obljubljala, na tem mestu najmanj nepošteno, če ne celo dvolično. Kajti v samo nekaj mesecih se te banke ni dalo sanirati, vsaj do te mere ne, da bi bila zanimiva za kakšnega izmed resnih vlagateljev. In sedaj se lahko obtožujemo vsepoprek, pa zaradi tega ne bo luknja v NLB nič manjša. Zato v SLS pričakujemo, da bodo preiskovalni in pravosodni organi naredili kaj okoli iskanja odgovornih krivcev za takšno stanje, medtem ko je naloga nas politikov, da rešimo tisto, kar se rešiti da. Z uveljavitvijo zakona o zagotavljanju finančne stabilnosti bank, imamo zdaj na srečo tudi zakonodajno podlago. Osebno mi je sicer zanimiva kontradiktornost največjih kritikov te poteze, torej vplačilo Co-Co obveznic. Dajte se že odločit! Bi radi da dokapitaliziramo banko ali da jo ne? Ker če bo resnično prišlo do obvezne konverzije v lastniški delež v letu 2013, sicer še vedno upamo, da do tega ne bo prišlo, potem bo to postala klasična dokapitalizacija. Torej ravno tisto, kar del opozicije že ves čas glasno zahteva. Pa spet ni prav.

Za zaključek lahko povem, da smo glede na razmere v SLS zadovoljni nad konsolidacije proračuna in se nam vse današnje spremembe zdijo povsem logične in tudi upravičene. Zadanim zelo ambicioznim ciljem korenitega zmanjšanja proračunskega primanjkljaja smo se zelo približali. Včeraj smo sicer slišali, da to ni uspeh temveč je to dolžnost. Verjetno je bilo o tem veliko lažje govoriti v časih, ko je bila državna blagajna polna ali pa si se preprosto zadolžil za dve, tri milijarde evrov. Danes, ko te sreče oz. možnosti nimamo več, hvala bogu bi lahko rekel, je izziv toliko večji. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo predlagane spremembe bilanc proračuna seveda podprli.