Ljubljana, 21. decembra 2012 - Na današnji 24. izredni seji je vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc predstavil stališče do zahteve Državnega zbora Republike Slovenije za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani predstavniki vlade, predsedujoči, poslanske kolegice in kolegi!
Kakorkoli se sliši nepredstavljivo, danes koalicijski poslanci vlagamo zahtevo za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo zakona o izvrševanju proračuna za naslednji dve leti. Resnično nima smisla, da bi še enkrat našteval, kako hude so lahko finančne posledice, saj so to storili že kolegi pred menoj. Niti koliko delovnih mest je s tem ogroženih zaradi te poteze, niti kako se s tem blokira pospešeno črpanje Evropskih sredstev. Veliko bolj me žalosti, da so nekateri zaradi tako imenovanih višjih ciljev, da ne rečem celo političnih ciljev, pripravljeni narediti praktično vse, ne da bi se niti za trenutek ozrli za širšimi posledicami. Nihče v Slovenski ljudski stranki nikomur ne zanika pravice do referendumske pobude, toda v zameno bi pričakovali vsaj kanček odgovornega obnašanja. V zadnjih letih, ko so bile razmere že zelo razgrete, gospodarska situacija pa vedno slabša, smo v Slovenski ljudski stranki opozarjali na nevarnost referendumske manije, ki dolgoročno žal prinese zgolj politično obračunavanje.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da ustavno sodišče takšnega referenduma ne bo dovolilo, toda močno obžalujemo, da je sploh prišlo do tega, kajti škoda je bila narejena že ob sami vložitvi pobude in z vsakim dnem v novem letu bo še večja. Kot prvo je treba povedati, da gre za eno izmed najbolj nenavadnih potez v politični praksi. To lahko ugotovite s tem ko kakšnemu tujcu iz političnih krogov poskušate pojasniti, da temeljni proračunski zakon, ki omogoča izvajanje soglasno podprtega proračuna v parlamentu, zavira referendumska blokada. Seveda sledi vprašanje zakaj pa imate politiko, če se jim ne pusti niti proračuna pripraviti.
In kot drugič. Pri tem zakonu je posebnost ta, da tudi če, bi bil zakon na morebitnem referendumu potrjen, bi to zaradi zakasnitve uveljavitve še zmeraj pomenilo ogromno finančno škodo.
Spoštovani, nestrinjanje z določenimi rešitvami so sestavni del politike, sestavni del družbe, sestavni del dialoga. Povsem je razumljivo, da obstajajo interesne skupine in povsem normalno je, da so sindikati tisti najpomembnejši borci za pravice delavcev in to vlogo jim v Slovenski ljudski stranki tudi absolutno priznavamo. Toda kaj storiti, ko njihov vodje sestopijo z vlaka racionalnosti in občutka za realno stanje. Resnično bi si želel, da bi lahko vsak izmed od vlagateljev referendumske pobude pogledal sestavo proračuna. Ne samo da bi ga vprašali kje pa namerava dobiti denar za svoje želje, vprašali bi ga tudi ali je v svojem boju pomislil tudi na tisoče slovenskih podjetij, ki svojo priložnost iščejo preko črpanja evropskih sredstev. Ali je pomislil na tisoče brezposelnih, ki čakajo na države spodbude za zaposlovanje? Ali je pomislil, da bodo s tem ogrožene prepotrebne državne investicije? Očitno ne, kajti fokus je zgolj v členu zakona, ki nakazuje določene ukrepe v javnem sektorju, toda ta prizadevanja ne spremlja niti kanček samokritičnosti ob statističnih podatkih, da število javnih uslužbencev raste že 22 let, z njimi pa tudi tako imenovana masa plač. Tudi na tem mestu ni podvprašanja zakaj se je število ljudi v javnem sektorju praktično podvojilo v zadnjih 20 letih. Resnično se lahko vprašamo ali so resnično to pravi in bistveni problemi, ki zavirajo Slovenijo.
Načeloma biti kritičen do urejanja javnih financ ni težko, lahko domnevamo, da smo v naslednjih nekaj mesecih glede izplačil še na varni strani radarja, toda vprašanje je ali je prav od nas, politikov, da opozarjamo, da lahko pride do resnih težav pri izplačilih državnih obveznosti ali pa bodo zopet deležni obtožb, da zgolj grozimo. Se iskreno opravičujemo za te tako imenovane grožnje a potem ko denarja za izplačilo več ne bo, ko in če pride tisti dan, kdo bo potem izvedel nakazila razlike? Zakon o izvrševanju proračuna za naslednji dve leti je kakor koli obrnemo odraz realnega stanja državni blagajni.
Še enkrat velja poudariti, na daljše obdobje se ne moremo več zadolževati v obsegu kot smo se v zadnjih letih. Vsak mesec, vsak državljan Republike Slovenije plača trideset evrov zgolj obresti za javni dolg. Si predstavljamo? Trideset evrov. Kako dolgo še? Resnično domisli da je bankrotirala država na boljšem, ker ima novo priložnost. Resnično mislimo, da ne bo posledic... bojim se da ne. Bojim, se da dlje kot si določeni nočejo priznati kakšna je realna slika trši bo padec na trda tla. Ali bi odstop vlade, odstop celotnega parlamenta kaj rešil? Priznajmo si pošteno, ali resnično verjamemo v čudežno formulo, ki ne bo nikomur nič vzela, si nikjer nič izposodila pa vseeno nekje našla dve milijardi evrov več finančnih sredstev kot jih ustvarimo.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke vseeno ne izgubljamo optimizma. Predlog sklepa bomo podprli v upanju da bo ustavno sodišče čim prej odločilo o zadevi in da lahko nadaljujemo z ukrepi, ki bodo v pomoč predvsem našemu gospodarstvu. Hvala lepa.