Ljubljana, 1. februar 2013 - V nadaljevanju 10. redne seje Državnega zbora RS je vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc predstavil stališče poslanske skupine do predloga za začetek postopka spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o spremembah Ustave RS.
Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Čeprav šele danes začenjamo prvi del postopka za spremembo ustave v okviru referendumske zakonodaje, pa je bilo na to temo prelitega že veliko črnila in tudi porabljenega ogromno časa, ne samo nas poslancev, pač pa tudi številnih strokovnjakov, ki so te spremembe preučevali. Resnično upam in bi bilo res škoda, da bi bilo vse to delo zaman.
Naj se v imenu Slovenske ljudske stranke povsem konkretno sprehodim skozi napovedane spremembe. Mislili smo, da ni nobenih dilem okoli kvalificiranih predlagateljev zakonodajnih referendumov, vendar glede na slišano, zadržki obstajajo, je pa naše mnenje, da 30 poslancev, ki nima za seboj 40 tisoč volivcev, tudi nima kredibilnosti za razpis referenduma in s tem oviranje sprejetega zakona s strani večine. Referendum naj bo izključno domena državljank in državljanov, vse ostalo je tako ali drugače politično vmešavanje. Štirideset tisoč je povsem zadostna kritična masa ljudi, ki ima pravico, da preveri ljudsko voljo.
Nadalje imamo nedopustnost razpisa referenduma oziroma želja, da bi izrecno omejili referendum za nekatere zakone, ki po svoji naravi niso primerni za neposredno odločanje volivcev. Dejstvo je, da danes v ustavi nimamo nobenega zapisa na to temo, čeprav je v tujini takšna ustavna ureditev bolj ali manj praksa. Res pa je, da mora Ustavno sodišče zadnje čase veliko pozornosti nameniti ravno temu problemu. Tudi pri tej točki med nami ni večjih zadržkov, da zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, ni mesto na referendumu. Potem so tu še zakoni, ki imajo v svoji vsebini določena protiustavna določila in jih je treba z novo zakonsko ureditvijo odpraviti. To je seveda povsem logično, bi pa v Slovenski ljudski stranki znova opozorili na določeno podrobnost. Po našem mnenju je treba zelo jasno zapisati, da lahko takšen zakon vsebuje samo člene, ki neustavno ureditev odpravljajo, nikakor pa ne more vsebovati drugih vsebin. Na ta način bi omejili možnost zlorabe, da bi nekdo pod krinko odprave neustavnosti sprejel še kup drugih sprememb, za katere pa, zaradi člena, ki odpravlja neustavnost, ne bi bila možnost referendumske presoje. In še zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, od katerih je neposredno odvisno izvrševanje državnega proračuna, ali imajo vpliv na druge odhodke ali poroštva. V Slovenski ljudski stranki smo sicer prepričani, da določene finančne vsebine niso primerne za referendumsko odločanje, predvsem zaradi same ustavne ureditve, ki državo zavezuje k izpolnjevanju obveznosti do državljanov v obliki socialne države, v obliki zagotavljanja pokojnin, zagotavljanja določene ravni javnih storitev. Za zagotavljanje teh sredstev pa je treba voditi tudi določeno ekonomsko politiko, državljani na volitvah odločajo ali je takšna politika prava ali ne, ni pa prav, da se v vsaki točki omejuje prizadevanja vladajoče opcije pa naj bo katera koli, da poskuša zagotoviti sredstva za izpolnjevanje svojih obveznosti do državljanov.
Če nekoliko karikiram, teoretično bi lahko državljani na referendumu izglasovali, da bo prispevek v pokojninsko blagajno za vse državljane minimalen, hkrati pa bi morala država vsem zagotavljati primerne pokojnine in ostale obveznosti. Čeprav je mogoče ta primer skrajen pa v trenutni javno finančni situaciji to ni nepomembno in velja na takšne primere opozarjati saj bi si ljudje seveda v splošnem želeli več pravic z manj obveznostmi. Vsi pa se zavedamo, da tako preprosto ne gre, državljani morajo svojo voljo do takšne ali drugačne politike izražati na volitvah, ne na referendumih. Res pa je, da je tako imenovani vpliv na druge javnofinančne odhodke ali poroštva zelo široka dikcija, ki pušča ogromno odprtega prostora. Praktično večina zakonov ima določene finančne posledice in s preširoko opredelitvijo glede pripovedi referenduma bi kaj hitro lahko prišlo do prepovedi praktično velike večine zakonodaje. Mimogrede, na to opozarja tudi skupina strokovnjakov, zato verjamem da bo na temu mestu prišlo do jasnejše opredelitve o tem kje je tista meja, ko negativne finančne posledice prevladajo nad demokratično pravico ljudi do neposredne opredelitve do zakona.
Strokovna skupina omenja, da teh vprašanj sicer ni potrebno urejati neposredno v Ustavi temveč lahko natančneje določimo zakone o katerih referendum ne bi bil dopusten in tud natančna merila za presojo takšne zakonske materije kar v zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi. Seveda pa bi v temu primeru to moral biti vzporedni proces sprejemanja teh meril.
In kot nazadnje še tako imenovani kvorum oziroma pogoj za veljavnost referendumske odločitve. S pogojem 35 % udeležbe, ki jo je predvideval prvotni predlog se danes opredeljujemo do zavrnitvenega modela zakonodajnega referenduma. V Slovenski ljudski stranki smo vedno izražali dvom nad kvorumskim pragom saj bil lahko bil del kampanje tudi pozivanje volivcev k neudeležbi, računajoč na to, da bo udeležba prenizka in bo s tem zakon obveljal, kar pa je povsem neprimerno in znižuje demokratične standarde in ureditve. Zavrnitveni referendum takšno možnost izključuje, saj bi dejansko šteli glasovi proti, res pa je, da bi jih moralo biti minimalno, kar 25 % vseh volilnih upravičencev. To pa je skoraj štiristo trideset tisoč volivk in volivcev, kar zagotovo ni majhna številka. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da bi ta prag lahko bil tudi nižji in bi še vedno dajal kredibilnost odločitvi na referendumu. To nedvomno ni zanemarljivo v času, ko udeležba na volitvah, še bolj pa na referendumih vztrajno pada. Še posebno, če vemo, da je teoretično v primeru splošnega kvoruma, na primer prvotnega predloga 35 % za zavrnitev zakona dovolj že slabih 18 % vseh volilnih upravičencev. Torej, zavrnitveni referendum ima pozitivno plat z vidika preprečevanja negativne kampanje, vendar pa je trenutni pogoj za veljavnost volje ljudstva še nekoliko bolj zaostren glede na prvotne predloge.
Kakor koli, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo predlog za začetek postopka za spremembo Ustave podprli in s tem omogočili da se pogovarjamo in delamo naprej. Verjamemo, da lahko pridemo do določenih rešitev, ki bi dejansko dobile potrebno dvotretjinsko podporo. Želeli pa bi si, da nihče izmed nas v to zgodbo ne bi vstopal s figo v žepu. Povsem normalno je, da obstajajo različna stališča posameznih strank, toda zdaj smo na preizkusu, že danes, ali lahko kakšno stvar tudi dorečemo in dogovorimo, upam, da nam bo to uspelo. Hvala lepa.
