Ljubljana, 30. januar 2012 - V nadaljevanju 10. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Roman Žveglič predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predlogov zaključnih računov proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011. Več si lahko preberete v nadaljevanju.

Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi, dober dan vsem skupaj.

Dovolite, da na tem mestu v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke hkrati predstavim stališče do obeh točk. Torej do predlogov obeh zaključnih računov proračunov, tako za leto 2010, kot tudi za leto 2011. Po našem mnenju sta si namreč oba zaključna računa podobna, in sta najboljši odraz ekonomske politike prejšnje leve koalicije in njene vlade. Torej, tiste ekonomske politike, ki zna danes povedati vrsto kritičnih, nemalokrat tudi kritizerskih besed o ekonomski politiki te vlade. Ta sedanji kritičen odnos opozicije do varčevanja aktualne vlade pri javnih izdatkih in do konsolidiranja javnih financ temelji na slabi praksi v preteklosti, ki jo najbolje dokazujeta prav zaključna računa proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in 2011, zato mi oprostite nekoliko ostrejši nastop.

Ker gre za zelo zanimiva dejstva, še posebno v času ko lahko na zadevo pogledamo s kritične distance, poglejmo nekaj številk. Proračunski primanjkljaj v letu 2010 je znašal 1,7  milijarde evrov. Potrošili smo 23% več kot se nam je nateklo v proračun. Da bi vse to lahko financirali, smo se v letu 2010 zadolžili za 2,5 milijarde evrov, od tega neto zadolžitve, torej neposredno povečanje dolga za približno 800 milijonov evrov. In kaj je bila še značilnost proračuna v letu 2010?

V letu 2010 praktično ni bilo posegov ne v plače, ne v katerekoli druge zakonsko določene pravice, torej nobenih sprememb v strukturni ureditvi, je bilo pa značilno za to proračun, da je močno zmanjševal investicije, predvsem v prometno infrastrukturo in da smo imeli katastrofalno slabo realizacijo črpanja evropskih sredstev, kar je bila itak huda rak rana tistega obdobja. Že takrat so gorele rdeče luči na vseh semaforjih, ne le vladnih, temveč v vseh ekonomskih analitskih hišah, ne samo v Sloveniji, tudi po svetu.

Pa poglejmo naprej, proračun za leto 2011. V Slovenski ljudski stranki smo takrat vztrajno stopnjevali opozorila, da proračun, predvsem pa poraba na določenih postavkah, ki nimajo prav nobene zveze z gospodarstvom, ne morejo in ne smejo biti višji, kot leta 2008. Da je to neumnost brez primere, da na področjih, ki nimajo nobene zveze z gospodarskim sektorjem, trošimo več kot v letu, ko je šlo gospodarstvu najbolje.

Nič od tega, pri tedanji vladi in koaliciji smo naleteli na gluha ušesa. Tudi v letu 2011 vlada kljub očitnim težavam ni posegla v zakonsko določene pravice, prav tako ni bila sprejeta niti ena strukturna reforma, pa čeprav je naraščalo število brezposelnih, čeprav je bilo gospodarstvo vse bolj na kolenih in država vse bolj zadolžena, kar se pozna predvsem v padcu zasebne potrošnje in investicij. Tudi v letu 2011 smo zapravili 20 odstotkov več, kot smo zbrali davkov in drugih prihodkov, seveda smo se zopet zadolžili v tujini, tokrat neto, kar za 2,9 milijarde evrov. Javni dolg države se je samo v treh letih krize podvojil, država je zadolžena že krepko preko 15 milijard evrov.

Mimogrede, drage kolegice in kolegi, v povprečju smo štiričlansko slovensko družino v borih dveh letih, 2010 in 2011 uspeli povsem na novo zadolžiti za več kot 7 tisoč evrov.

Ali naj zdaj vsem takrat vpletenim čestitam, kajti mene takrat ni bilo zraven in hvala bogu tudi Slovenske ljudske stranke ne. Seveda takrat ni bilo govora niti o varčevanju, niti o ureditvi javnih financ v neke normalne ovire, pa čeprav smo že takrat vsi, ki znamo računati na plus in seveda tudi na minus vedeli, da se nam tako gospodarstvo kot tudi država utapljata, da bodo slej ko prej reforme neizbežne, zakoni podobni zloglasnemu ZUJF-u pa neizogibni.

 Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, ali se sploh zavedamo, kaj nam govorita ta dva zaključna računa naše države, še posebej o tem, kar se je dogajalo s takratno vladno politiko in še posebej z državnimi financami v letih 2010 in 2011.

Ali bo kdo za to odgovarjal in ali smo se iz tega vsaj kaj naučili? Mogoče smo se to, da je bilo vse skupaj ne samo neznanje, temveč en veliki blef, saj se je strukturne probleme naše državne politike in gospodarstva zavijalo v vato, takratni vodilni politiki pa so se obnašali kot da ta svet in s tem tudi Slovenija, v letih od 2009 dalje, sploh ne bi doživljal nikakršne finančne in gospodarske krize, samo zato, da se jim ne bilo treba soočiti z napornimi reformami, z vsevednimi sindikati in zlasti, da jim ne bi bilo potrebno prehitro zapustiti oblasti. In točno to se je dogajalo.

 

Vladajoča elita je izkoristila dobro ime Slovenije v tujini, razmeroma nizko zadolženost in posledično možnost ugodnega zadolževanja, hkrati pa večine tega denarja ni namenila za investicije, ni jih namenila za neposredne ukrepe v gospodarstvu, ni ga namenila ugodnejši davčni politiki ali razbremenitvi gospodarstva, torej da bi se resnično izvajali proaktivno ekonomsko politiko, takšno, kakršno danes nekateri poslanci opozicije tako glasno zahtevajo. Ne. Izposojali smo si denar, da bi še naprej živeli po kraljevsko, čeprav je bil medtem naš grad čedalje bolj visoko v oblakih, državne finance pa v blatu.

Nobene prilagoditve ni bilo, nobene racionalizacije, kaj šele prestrukturiranja državne porabe, nobenega prilagajanja na krizne razmere, samo trošenje, trošenje in trošenje. Spoštovani, račun za to ekonomsko politiko je danes že izstavljen in izstavljen nam bo še vsaj naslednjih 10 let, saj bo po preprosti gospodinjski logiki sposojeni denar seveda treba vrniti in to z visokimi obrestmi.

Danes že skoraj eno leto na vsakem koraku poslušamo kako ta vlada krvavo varčuje. Res je, vendar se moramo zavedati, da še vedno trošimo več, kot se steče v proračun in ob vsem tem nujnem krčenju poskušamo narediti državo konkurenčnejšo in finančno stabilno. Zato si danes upam trditi, da je bila finančna politika v teh dveh letih milo rečeno neodgovorna. S tem dvema proračunoma, katerih zaključne račune sprejemamo danes, sta se torej kupovala oblast in socialni mir. Danes in jutri bomo za te grehe za to onegavljenje, plačevali vsi.

 V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo dali glasove za oba zaključna računa, druge možnosti tako rekoč nimamo, saj dejstva in številke ne lažejo, predvsem pa podatki, ki jih imamo na mizi, seveda niso ničesar krivi, so le kronski dokaz, da si je nekdo iz te države in njenih ljudi zelo neodgovorno poigral.

Hvala lepa.