Ljubljana, 3. april 2013 - Srečanja družbenih vlagateljev in mednarodnega posveta na temo "Družbeno bančništvo", ki je bilo včeraj na Gospodarski zbornici, se je udeležil kot gost med drugimi tudi Franc Bogovič, predsednik SLS, ki je poudaril, da podpira socialno podjetništvo in da je projekt, o katerem teče posvet, izredno pozitiven. Prepričan je, da moramo v Sloveniji spremeniti filozofijo in razmišljanje. »V zadnjih 20 letih smo mislili, da lahko dosežemo vse in da pri tem ne bomo imeli težav. A prišla je kriza, v kateri je nastopila priložnost za razvoj socialnega podjetništva, med drugim tudi v verigi gozd-les« je dejal Bogovič in ob tem poudaril, da je Slovenija država, ki je 60 % pokrita z gozdovi. Gozdovi po njegovem, prepričanju dajejo les za pohištveno industrijo in biomaso, ki jo je treba izkoristiti za ogrevanje. Predstavil je tudi projekt v Šentrupertu, kjer pozimi biomaso, ki jo pridobijo pri izdelavi pohištva, uporabljajo za ogrevanje, spomladi in poleti pa pri pridobivanju zelenjave. Predvsem je izpostavil, da je to konkreten projekt, ki dejansko deluje v praksi in ne zgolj teoretiziranje. Med drugim je še poudaril, da se moramo vprašati, kaj lahko naredimo sami zase, in ne zgolj razmišljati, kaj lahko naredi za nas država.
Med osrednjimi govorniki je bil Erhard Busek, predsednik Dunajskega gospodarskega foruma, ki spodbuja investicije v regiji, tudi v socialno podjetništvo. Povedal je, da ga veseli, da se mlada generacija zbuja in v večji meri posveča družbenim problemom. To se mu zdi zelo pomembno v času krize, hkrati pa upa, da bo to prispevalo tudi k bolj integrirani Evropi. Socialno bančništvo je po njegovem mnenju znak sočutja do drugih. »S tem damo glas tistim, ki imajo težave, hkrati pa je to tudi vprašanje solidarnosti, ki je manjka,« je dejal.
Predsednik uprave Sklada 05 Primož Šporar, ki je bil tudi med govorniki, je prepričan, da v Sloveniji ne razumemo dovolj dobro potenciala socialnega podjetništva in socialnih investicij. Dejal je, da investicije v ljudi ne predstavljajo le stroška in izrazil zadovoljstvo, da se ta miselnost vendarle spreminja in da imamo pri nas veliko potenciala in znanja na tem področju. Socialna podjetja imajo sicer težave pri dostopanju do finančnih virov, da pa v Skladu 05 med drugim nudijo premostitvena posojila za tiste, ki delajo na evropskih projektih, pri katerih lahko denar dobijo šele po zaključenem projektu.
Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar je spomnil, da je Slovenija v skladu z ustavo med drugim tudi socialna država. Meni, da bi morali podpirati socialno podjetništvo in bančništvo, kot to počnejo tudi v Evropi. Med drugim pa je povedal, da so družbene aktivnosti v času krize potrebne in da jih je potrebno podpirati in negovati.
Karol Sachs iz francoske banke Credit Cooperatif je predstavil primer dobre prakse iz Evrope. Povedal je da ima norveška banka Cultura Bank zelo malo kapitala, a vseeno uspešno deluje. Leta 1997 ga je imela npr. za pet milijonov evrov, leta 2012 pa že 55 milijonov evrov. Podaril je, da se v Franciji ne morejo iti bančništvo s petimi milijoni evrov, ker vedo, da jih nihče ne bo vzel resno. »Cultura Bank investira v izobraževanje, kmetijstvo, zdravstvo ter različna mala in srednje velika podjetja. Podobne primere zasledimo tudi v drugih evropskih državah,« je pojasnil.
Karl H. Richter iz britanske družbe Engaged Investment je pojasnil, da socialne investicije hitro rastejo. Pri socialnih investicijah gre za to, da se finančna sredstva vrnejo, da torej ne gre le za donacijo, hkrati pa morajo služiti družbi, npr. s pomočjo de privilegiranim skupinam, z zmanjšanjem brezposelnosti.