Ljubljana, 7. maj 2013 - Poslanka SLS Jasmina Opec in poslanec SLS Janez Ribič sta v teh dneh ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanku Stepišniku postavila pisno poslansko vprašanje v zvezi s prodajo Letališča Maribor.

Celotno vsebino pisnega poslanskega vprašanja si lahko ogledate v nadaljevanju.

Spoštovani,

prodaja lastniških deležev v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti bodisi države bodisi slovenskih zasebnih lastnikov, ki so se znašli v likvidnostnih težavah ali celo v insolventnih postopkih, je nujna. Edino tako je namreč mogoče družbi zagotoviti obstoj in posredno tudi nadaljnji razvoj - ob pogoju, da ima kupec resnično takšen namen.

Bojiva se, da pri prodaji Aerodroma Maribor, d. o. o., ki se prodaja kot del stečajne mase družbe Prevent Global, d. d., temu ni tako. Med interesenti za nakup družbe Aerodrom Maribor, d. o. o., se namreč pojavljajo družbe, ki v svojih bilančnih podatkih ne izkazujejo praktično nobenih prihodkov, poslovni izidi so običajno negativni, poleg tega pa imajo te družbe nizke finančne bonitete. Med njimi je tudi družba Diga Ing, družba za inženiring in mednarodne kooperacije, d. o. o., ki je v 51 odstotni lasti državljana Sirije Arfana Saleha in je 2011 izkazala za 2.000,00 evrov čistih prihodkov od prodaje in 1.536,00 evrov  izgube. Vprašanje je torej, ali lahko družba brez prihodkov nastopa kot resen kupec in potencialni strateški lastnik mariborskega letališča, ki potrebuje veliko finančnih sredstev tako za vzdrževanje infrastrukture kot tudi nadaljnji razvoj. Velja opozoriti tudi na dejstvo, da je Arfan Saleh tudi lastnik turške družbe Diga Companies Group, ki je pred kratkim kupila 62 odstotni delež družbe Svea Zagorje, d. d., in se je zavezala za 2,1 milijona evrsko dokapitalizacijo, vendar se je kmalu po podpisu pogodbe začelo zapletati. Dokapitalizacija se ni zgodila, zaradi česar se je Svea znašla v hudih likvidnostnih težavah. Bojiva se, da lahko podobna usoda doleti tudi družbo Aerodrom Maribor, d. d., če bo lastnik katera izmed družb, ki se omenjajo kot morebitni kupci.

Mariborsko letališče nedvomno potrebuje nov zagonski moment, ki pa mora temeljiti na pridobivanju novih letalskih povezav, predvsem nizkocenovnih letalskih prevoznikov, kar bi bilo dobro tako s stališča razvoja turizma kot ostalih gospodarskih panog. Za takšen zagon pa letališče potrebuje lastnika s stabilnim poslovanjem in jasno strategijo, ne glede na to, ali prihaja iz tujine ali iz Slovenije. Edino tako bo namreč lahko konkurenčno ostalim letališčem, kot je npr. letališče v Gradcu, ki svojo geografsko lego s pridom izkorišča.

Prepričana sva, da bi moral biti interes države, da se mariborskemu letališču in s tem celotni regiji omogoči lepša prihodnost. Konec koncev država namenja kar nekaj milijonov evrov za posodobitev letališke infrastrukture, večinoma sofinancirane s strani evropskih kohezijskih skladov, zato bi bilo pričakovati, da je zainteresirana za stabilno lastništvo družbe Aerodrom Maribor, d. o. o., in s tem tudi razvoj njene dejavnosti.

Spoštovana ministra, sprašujeva vaju_

1. Kakšno je vaše stališče glede prodaje družbe Aerodrom Maribor, d.  o. o., morebitnemu kupcu, ki na osnovi podatkov iz poslovnega registra ne izkazuje ustreznih referenc za nakup?

2. Kakšna je dolgoročna strategija razvoja letališča Edvarda Rusjana Maribor?

3. Kdaj bo Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor pripravilo razpis za podelitev dolgoročne koncesije za upravljanje z letališčem?

 Za odgovore se vama že vnaprej zahvaljujeva!

Odgovor ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela na pisno poslansko vprašanje Jasmine Opec in Janeza Ribiča v zvezi s prodajo letališča Maribor

1. Kakšno je vaše stališče glede prodaje družbe Aerodrom Maribor, d.o.o. morebitnemu kupcu, ki na osnovi podatkov iz poslovnega registra ne izkazuje ustreznih referenc za nakup?

Republika Slovenija je lastnica dela letališke infrastrukture letališča Edvarda Rusjana Maribor, in sicer v nadzorovanem delu (npr. vzletno-pristajalna steza, ploščad in vozne steze, hangar, potniški terminal), Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju_ ministrstvo), pa je njen upravljalec. Predmetni del letališke infrastrukture je ministrstvo dalo na podlagi pogodbe v uporabo in obratovanje družbi Aerodrom Maribor, d.o.o., ki pa je v sto odstotni lasti družbe Prevent Global, d.d. – v stečaju. Ministrstvo nima nikakršnega vpliva na poslovne odločitve družbe Prevent Global, d.d. – v stečaju glede prodaje družbe Aerodrom Maribor, d.o.o.

2. Kakšna je dolgoročna strategija razvoja letališča Edvarda Rusjana Maribor?

Skladno z Resolucijo o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije do leta 2020 ministrstvo pričenja s postopkom izdelave državnega prostorskega načrta za letališče Edvarda Rusjana Maribor (DPN).

Ministrstvo v okviru svojih pristojnosti pospešeno vodi aktivnosti za sklenitev novih dvostranskih sporazumov s številnimi državami (npr. Egipt, Tunizija, Kuvajt, Združeni arabski Emirati, Singapur), ki bodo omogočili še dodatne letalske povezave v primeru interesa tako letališča Edvarda Rusjana Maribor kot potencialnih prevoznikov. Že veljavni sporazumi o zračnem prometu (tako bilateralni kot tudi večstranski EU sporazumi) omogočajo pravno podlago za opravljanje rednih zračnih prevozov tudi iz in na Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Zgolj v pristojnosti upravljalca letališča Edvarda Rusjana Maribor pa so konkretni poslovni dogovori s potencialnimi letalskimi prevozniki o vzpostavitvi dejanskih linij.

3. Kdaj bo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pripravilo razpis za podelitev dolgoročne koncesije za upravljanje z letališčem?

Ministrstvo pripravlja spremembe Zakona o letalstvu na podlagi katerih bo omogočena podelitev koncesije za upravljanje z letališčem. Po trenutno veljavni zakonodaji se obratovanje javnega letališča lahko zagotovi s podelitvijo koncesije, le če gre za novo letališče.