Spoštovani,državljanke in državljani, dragi prijatelji in vsi organizatorji dobre ljudske volje, ki vsako leto organizirate to prijetno Prvomajsko srečanje tukaj na Planini nad Podbočjem - lepo pozdravljeni. 

Veselje je priti na ljudsko srečanje sem na Planino, na slovensko- hrvaško mejo, kjer je vsakič znova prekrasna in srčna energija! Današnji dan – prvi maj, je praznik, ki v sebi nosi toliko različnih pomenov, pestre zgodovine, navad in navsezadnje dobrih razlogov za praznovanje. Duh praznovanja tega praznika, ko so naši poganski predniki praznovali začetek poletja in rodnost, se je v naslednjih stoletjih samo še krepil. Tradicionalne načine praznovanja, polna petja in plesanja, ob 1. maju pa tudi s kresovi, v Sloveniji kljub vsej sodobnosti časa, ohranjamo do danes, le v nekoliko drugačni podobi.  Vendar prvi maj ni le mednarodni simbol dela, za nas Slovence je praznik navad, šeg in verskih obredov. Prvi majski dan je namreč prvi dan šmarnic in ta dan v sebi skriva polno simbolike. Pomladni praznik, ob katerem se veselimo toplote in prebujanja narave, je bil v preteklosti povezan s čaščenjem drevja in cvetja, od tu izvira mlaj. Poleg kurjenja kresov Slovenci na predvečer praznika postavljamo tudi mlaje. Zame mlaj ni le prvomajski simbol svobode in samozavesti, ki me opominja na pravice delavcev, ob njem pomislim na, majsko zelenje, naravo, rast in s tem starodavno predstavo, ki poraja življenje. V sodobnem času je praznik zaznamovan s simboli, kot so prvomajski kresovi, prvomajski mlaji, jutranje budnice, ki naznanijo praznični dan in prvomajski pohodi, srečanja, ki povežejo podobno misleče ljudi.

Prvi maj je iz dneva svetnikov v 17. stoletju skoraj po celem svetu, konec 19. stoletja postal mednarodni praznik dela in delavske solidarnosti v spomin na ubite v delavskih protestih davnega leta 1886 v Chicagu v Združenih državah Amerike. Prav pomenljivo je, da prav v Združenih državah Amerike, za razliko od mnogih držav širom po svetu, danes ni delavski praznik. Praznik dela lahko praznujemo le, če delo je. Če dela ni, se je tega praznika težko, pravzaprav nemogoče veseliti. Ob dejstvu, da se v času  zaostrenih finančno-gospodarskih razmer v Sloveniji soočamo z veliko brezposelnostjo, želim da ob praznovanju praznika dela imamo to zeleno majsko simboliko vsi skupaj pred očmi. Politiki prvenstveno zato, da bomo ustvarjali pogoje, v katerih se bodo lahko odpirala nova delovna mesta, vsi v slovenski družbi pa v duhu solidarnosti s tistimi, ki nimajo dela, da krepimo razumevanje za takšne ukrepe, ki nam bodo na daljši rok vendarle omogočili več dela, zaposlenosti in socialne ter ekonomske stabilnosti. Naj bo mesec maj mesec zavedanja, da je sadno drevo treba obrezovati, da se vzdržuje ravnotežje med rastjo in rodnostjo drevesa. Naj bo tako letošnji maj mesec, ko bomo sprejeli to razumevanje tudi v slovenski družbi: ukrepe, ki pomenijo reze v določene sedanje politične prakse mora državna politika sprejeti ravno zato, da se ponovno omogoči rast in ustvarjalnost naše družbe. Pred nami so časi, ko si moramo na mnogih področjih naliti čistega vina in pogledati resnici v oči. Skrajni čas je, da v Sloveniji institucije pravne države končno ugotovijo, kam so poniknili ogromni krediti, ki danes hromijo bančni sistem.

Skrajni čas je, da v Sloveniji ugotovimo in povemo, katera podjetja so zašla v težave, mnoga žal tudi propadla zaradi lakomnosti posameznikov. Ta zavržena dejanja pa so danes odvzela delo in čast desettisočim državljanom. Prihaja čas, ko mora v Sloveniji sleherni izmed nas položiti račune za svoje delo v preteklih letih. Slovenci smo skozi stoletja dokazali, da smo delaven in klen narod, narod, ki se je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja končno zapisal med državotvorne narode. Na deblo naše države so se v dvajsetih letih prisesala različna parazitska združenja, ki so na takšen ali drugačen način izčrpavala naše drevo. Kot sem v nagovoru že dejal, je sadno drevo treba obrezati, da zagotoviš rodnost drevesa, v našem primeru pa se je na naše deblo države prisesala parazitska bela omela, ki jo je treba najprej odstraniti in omogočiti, da se naše drevo razbohoti v vsej veličini slovenskega naroda Verjamem v moč, modrost in zrelost slovenskega naroda in - v vas spoštovane obiskovalke in obiskovalci, zato sem prepričan, da se bomo še mnoga leta srečevali na Planini. Želim vam prijetno in toplo praznovanje prazničnega prvega majskega dne, čaščenje pomladi, obiskovanja šmarnic – in ob prebujanju narave tudi rojevanje širšega razumevanja, novih idej in novih poti v dobro nas vseh. Franc Bogovič, predsednik Slovenske ljudske stranke