V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora RS vam posredujem pisno poslansko pobudo glede vračila državnih pokojnin med določbe ZPIZ in na vračilo odvzetih sredstev vsem še živečim prejemnikom v zvezi z neutemeljenim odvzemom državnih pokojnin prek 15.000 upravičencem po 59. členu ZPIZ-1, ki jo naslavljam na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak.
S spoštovanjem,
Jasmina Opec, poslanka
Spoštovana gospa ministrica,
v skladu z našim pravnim redom in v skladu z Ustavo RS je bila ob sprejemanju ZPIZ-1 v zakonu sprejeta tudi določba 59. člena, ki se je glasila, citiram_
"Pravica do državne pokojnine
59. člen
(Državna pokojnina)
(1) Oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima pravice do pokojnine po posebnem zakonu, iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih, in katere lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po posebnem zakonu, pridobi pravico do državne pokojnine, če:
- je dopolnila 65 let starosti,
- je med 15. in 65. letom starosti najmanj 30 let imela prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(2) Državna pokojnina iz prejšnjega odstavka znaša 33,3 % najnižje pokojninske osnove.
(3) Oseba, ki je upravičena do samostojne družinske oziroma vdovske pokojnine, ki ne dosega zneska državne pokojnine, lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena namesto te pokojnine uveljavi pravico do državne pokojnine.«
V nasprotju z našim pravnim redom in ustavno določbo o varovanju pridobljenih pravic, sta bila ta člen in ta pravica enostavno črtana s sprejemom novega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Nedopustno je, da se je z novim socialnim zakonom poseglo v pravice, ki jih je določal ZPIZ, in se je 17.000 (takratnim) upravičencem v prehodnih določbah to pravico enostavno črtalo oziroma ukinilo. V sami obrazložitvi predloga ZUPJS je pisalo, da se predvideva, da bo od vseh upravičencev po 59. členu največ 500 oseb po novi socialni zakonodaji prejemalo socialno denarno pomoč. Torej je takratna koalicija zavestno najmanj 16.500-tim (takratnim) upravičencem odvzela zakonito pravico do državne pokojnine po 59. členu ZPIZ-1. Ti prejemniki so to pravico dobili zakonito, po veljavni zakonodaji, tako kot vsi ostali upravičenci po takrat veljavnem zakonu. Vsem ostalim upravičencem po ZPIZ-1 so pravice ostale tudi po sprejetju novega pokojninskega zakona (ZPIZ-2) in so jim podobno urejene pravice do pokojnine tudi v zdaj veljavnem ZPIZ-2, samo prejemniki po 59. členu so bili enostavno črtani iz zakona in še to s socialnim zakonom, ne z novelo pokojninskega zakona. Torej so bili vsi prejemniki, ki so jim bile pravice z ukinitvijo 59. člena odvzete, diskriminirani, in se jim je očitno povzročila krivica, ki jo je treba popraviti. Sredstva so se, tako kot za nekatere ostale t. i. izjemne pokojnine, za katere niso bili plačani prispevki v pokojninsko blagajno, zagotavljala iz proračuna.
Ta oblika državne pokojnine je bila določena v smislu univerzalnega dohodka za državljane po 65. letu, ki niso imeli ali mogli imeti dovolj pogojev za minimalno pokojnino (različni razlogi iz preteklosti), kar bi morali v skladu z ustavno določbo in v duhu socialne države omogočati tudi v prihodnje. Morali pa bi verjetno, tako kot se je z novelo ZPIZ-2 določilo višji starostni prag za upokojitev, tudi za državno pokojnino, če se bo uvedla, ohranila oz. ponovno uvedla, tudi za nove upravičence predvideti višjo starost, glede na trend podaljševanja življenjske dobe.
Z novima socialnima zakonoma so se namreč ukinile pridobljene pravice, na račun teh pa so se povečali socialni prejemki drugih - šlo je pravzaprav za prelaganje socialnih sredstev iz žepa v žep. Žalostno pa je dejstvo, da tisti, ki se jim pridobljena pravica ukinja, nimajo svojega glasnika, so neuki, tudi sami, nimajo npr. sindikatov, ki bi se zavzeli zanje, nimajo glasnih predstavnikov.
Poslanci SLS smo skušali z amandmaji k takratnemu predlogu novega socialnega zakona ZUPJS preprečiti ukinitev državne pokojnine.
Ni namreč res, da so se pravice le prenašale iz pokojninskega sistema v socialno zakonodajo, kot se je prepričevalo javnost tudi prek medijev, in kot je takratni minister prepričeval poslance v razpravi v Državnem zboru RS, temveč je šlo za ukinitev oz. enostavno za odvzem pravice skoraj 17.000 dotedanjim upravičencem, predvsem živečim na podeželju.
V imenu reševanja krize so se takrat povzročile nove krivice! Rezerve so se iskale z ukinjanjem pravic, ne pa z iskanjem vzpodbud za gospodarsko rast. Istočasno je takratna Vlada RS ustanavljala nove službe v upravi, nove agencije (npr. za letalstvo) in dajala večje plače državnim uslužbencem, na drugi strani pa je vzela mnogim ljudem edini vir preživetja, borih približno 288 evrov, kot naj bi takrat po novih izračunih znašala državna pokojnina. Mnogim je bil to res edini vir sredstev za najnujnejše za preživetje, predvsem starejšim ženskam na podeželju, ki niso več sposobne same zaslužiti za svoje preživetje, ker niso več sposobne delati na kmetiji ali na starost dobiti zaposlitev, in ki v preteklosti, v prejšnjem režimu, niso bile ali smele biti zavarovane (kmetice, obrtnice oz. žene kmetov in obrtnikov).
Neustavno in nepravično je, da je takratna slovenska vlada s predlogom socialne zakonodaje in takratna koalicija s preglasovanjem pri sprejemanju ZUPJS vzela pokojnino več kot 15.000 uživalcem državne pokojnine. Zato smo poslanci SLS takrat v Državnem zboru RS ponovno predlagali dopolnilo k tretji obravnavi, kot smo ga vložili že v drugi obravnavi tega zakona, in ki je bil praktično nek kompromis, s katerim smo določali to, da ostane državna pokojnina vsaj tistim, ki so jo takrat zakonito, tako kot vsi ostali upokojenci, že prejemali v skladu s 59. členom veljavnega zakona ZPIZ-1. Ta sredstva so bila namensko določena vse do tedaj in so se izplačevala iz proračuna, zato pokojninska blagajna niti proračun ne bi bila dodatno oz. na novo obremenjena zaradi teh prejemnikov, ki so bili resnično večinoma starejše ženske.
Poslanska skupina SLS je tudi k tretji obravnavi takratnega ZPIZ-2 predlagala dopolnilo, ki je bilo sprejemljivo za takrat pristojnega ministra dr. Svetlika in za takratno koalicijo, zato je bilo dopolnilo sicer v Državnem zboru RS tudi sprejeto. Žal pa zaradi padca zakona na referendumu ta člen ni začel veljati in se je s 1. 12. 2012 uveljavilo črtanje 59. člena ZPIZ-1 in s tem ukinitev pravice do državne pokojnine za približno 15.230 takrat še živečih prejemnikov.
Glede na najnovejše dogodke v zvezi z vračilom pokojnin, ki so bile nekaterim zmanjšane z interventnim zakonom ZUJF, glede na razveljavitev 3. odst. 143. člena, pričakujemo, da bo ministrstvo razmislilo o podobnih postopkih tudi glede vračila državnih pokojnin med določbe ZPIZ in na vračilo odvzetih sredstev vsem še živečim prejemnikom.
Zato vam, spoštovana gospa ministrica, dajem pobudo_
1. V skladu z našim pravnim redom in v skladu z ustavno določbo o varovanju pridobljenih pravic, predlagam, da sprejmete ureditev, da bi uživalci pokojnine po 59. členu ZPIZ-1, ki jih je bilo po podatkih Zavoda o PIZ septembra 2010 še 15.320, ponovno in še naprej prejemali državno pokojnino.
2. Predlagam, da ob oceni izvajanja in učinkov nove socialne zakonodaje, kot ste obljubili ob nastopu mandata, ugotovite, koliko nekdanjih prejemnikov državne pokojnine še živi in koliko od teh še prejema katero od oblik socialne pomoči.
3. Predlagam tudi, da v analizi ugotovite, da se je nekdanjim prejemnikom državne pokojnine zgodila krivica, ki jo je treba popraviti in se jim opravičite, kot ste to storili po odločbi Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavilo 3. odst. 143. člena ZUJF-a, ko ste se javno opravičili tistim, ki jim je bila zgolj zmanjšana pokojnina, ki se jim jo izplačuje po posebnih pogojih in predpisih, medtem ko so pravico do državne pokojnine imeli prejemniki po 59. členu ZPIZ-1.
4. Nadalje predlagam, da v dopolnitvi / noveli zakona ZPIZ-2 dodate določbo:
" Državna pokojnina
(1) Državna pokojnina znaša 33 % najnižje pokojninske osnove in se usklajuje enako kot pokojnine v Republiki Sloveniji, uporablja pa se s prvim dnem naslednjega meseca po uskladitvi."
5. Predlagam tudi, da določite povračilo sredstev vsem še živečim upravičencem po 59. členu ZPIZ-1, ki jim je pravica prenehala 1. 1. 2012.
Za odgovor se vam lepo zahvaljujem.