Ljubljana, 23. april 2013 - Drugi dan zasedanja na 13. redni seji Državnega zbora RS je pri 10. točki dnevnega reda - obravnava Predloga resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 stališče Poslanske skupine SLS predstavil Janez Ribič.
»Na naših poslanskih klopeh je danes Predlog resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za naslednje desetletno obdobje. Varnost cestnega prometa je področje, na katerem smo v zadnjem obdobju v Sloveniji naredili velik premik. O tem najbolj zgovorno pričajo podatki sami. Če je bilo še 2007 kar 293 smrtnih žrtev nesreč, jih je bilo lani manj kot pol toliko - po podatkih policije 130 - kar je seveda še vedno preveč. Omenjam premike. Pri tem nimam v mislih le izgradnje avtocestnega križa. Prav tako pomembne so tudi modernizirane državne ceste in večja vloga prometne vzgoje ter ozaveščanje vseh udeležencev v prometu - od najmlajših do najstarejših. Pa tudi aktivnosti policije s številnimi preventivnimi akcijami, nenazadnje tudi spremembe prometne zakonodaje, vključno s prekrškovno, ker so tudi povečane globe in kazni ter sistem kazenskih točk opravili svoje. V SLS smo še posebej ponosni, da je kar nekaj naših ministrov v pomembnem obdobju vodilo prometni resor in z veliko vnemo in odločnostjo premagovalo ovire na poti k umestitvi in izgradnji avtocestnega križa. Ta je zagotovo največ prispeval k zmanjšanju prometnih nesreč, s tem pa tudi k znižanju števila mrtvih in poškodovanih. Ne glede na omenjene uspehe pa z doseženim ne smemo biti zadovoljni. Da bi bile naše ceste varne, jih je treba ne le zgraditi, temveč tudi obnavljati. Vizija nič, ki jo uvaja nova resolucija, in strateški cilj do 70 mrtvih na leto, je namreč izvedljiva le ob nadaljnjem učinkovitem ukrepanju na številnih področjih. Poleg izgradnje in obnove cest je še veliko drugih ciljno naravnanih aktivnosti pristojnega ministrstva, policije, zdravstva, ko gre za zdravljenje zasvojenosti in/ ali rehabilitacijo poškodovanih v nesrečah, preventivne preglede, zlasti bolnih in starejših voznikov. Tukaj je pravosodje - nujen bo zlasti premik od zapornih kazni in visokih glob v smeri koristnega družbenega dela povzročiteljev nesreč, še posebej v smeri dela z žrtvami in svojci žrtev prometnih nesreč. Posebej bi želel izpostaviti podatek o družbenih stroških prometnih nesreč. 2011 je namreč od 141 mrtvih in 9 9673 poškodovanih znašal 636 milijonov evrov, kar znese več kot pol letošnjega proračunskega primanjkljaja, zato nam še posebej ne sme in ne more biti vseeno, kakšne so naše ceste, ki so ključne za prometno varnost. In pri tem naj spomnim samo na včeraj predstavljene skoraj alarmantne podatke Direkcije za ceste, da imamo vsaj polovico državnih cest v zelo slabem stanju in da se vozimo po zelo nevarnih odsekih. Kot so povedali, smo v preteklih letih v povprečju obnovili 97 kilometrov cest letno in s tem tempom bi potrebovali več kot 60 let, da bi obnovili vse. Letno bi sicer morali obnoviti vsaj štirikrat toliko kilometrov cest in bi za to potrebovali poleg sedanjih 155 še okoli 200 milijonov evrov. To posebej izpostavljam zato, ker ciljev resolucije, s katerimi želimo v roku 10 let prepoloviti število žrtev prometnih nesreč brez denarja in brez vlaganj, zlasti v obnovo cest, ne bo možno doseči. In kljub pereči krizi sem prepričan, da na tem področju, torej pri cestah, ki so temelj varnosti v cestnem prometu, res ne smemo varčevati. Družbeni stroški za to varčevanje so previsoki. Račune bomo plačali sami. V SLS bomo seveda podprli resolucijo. Ta je strateški dokument nacionalne varnosti cestnega prometa, pri čemer si želimo, da bi se vsi deležniki z vsemi sredstvi prizadevali za dosego ciljev, zlasti za ohranitev človeških življenj in zdravja udeležencev v prometu.«