Drugi dan zasedanja DZ RS na 14. redni seji
Ljubljana, 21. maj 2013 - Drugi dan zasedanja na 14. redni seji Državnega zbora RS je pri 3.a točki dnevnega reda - to je obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, nujni postopek, stališče Poslanske skupine SLS predstavila poslanka SLS Jasmina Opec.
»Ko smo že mislili, da vlada za uravnoteženje javnih financ pripravlja zgolj rešitve v obliki povečevanja prihodkov od državnega proračuna s poviševanjem davkov, smo ugotovili, da se vendarle razmišlja tudi o zmanjševanju nekaterih odhodkov proračuna, predvsem o zniževanju mase plač za zaposlene v javnem sektorju. Konec koncev so številke v proračunih za letošnje in naslednje leto, ki sta mimogrede bila sprejeta brez glasu proti, tiste, ki ji je treba slediti, če želimo ohraniti še tisti delček kredibilnosti, ki nam je še ostala. A vendar smo kmalu ugotovili, da gre zgolj za kozmetično zniževanje odhodkov. Predlagana novela Zakona o sistemu plač v javnemu sektorju torej sledi 13. maja podpisanemu dogovoru, ki je bil včeraj uradno potrjen s podpisom dokumentov med Vlado in reprezentativnimi sindikati. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se načeloma strinjamo, da je vsak dogovor boljši od brezglavega vztrajanja na nasprotnih bregovih ali enostranskih ukrepov, vendar ocenjujemo, da je dogovorjen poseg v maso plač glede na gospodarske razmere bistveno preskromen ali pa vsaj nesorazmeren z učinki, ki se predvidevajo na prihodkovni strani proračuna. Vsi vemo, da gospodarstvo in večji del prebivalstva že od 2008 plačuje visoko ceno krize. V gospodarstvu je prek šestdeset tisoč delovnih mest man,j medtem ko je števil zaposlenih v javnem sektorju od takrat naraslo za skoraj deset tisoč. Konkretnega posega v maso plač pa do lanskega julija s sprejetjem ZUJF-a praktično ni bilo. V današnjih Financah je zanimiva analiza, kolikšen del bremena krize oziroma uravnoteženja javnih financ so od 2008 do danes prispevali davkoplačevalci in kolikšen del javni sektor. Po njihovih izračunih so davkoplačevalci prek višjih davčnih bremen prispevali kar za 1,8 milijarde evrov, medtem ko je skupno varčevanje javne uprave skupaj z znižanjem odhodkov za investicije za dobrih tristo milijonov evrov. Torej so v temu obdobju davkoplačevalci k uravnoteženju javnih financ prispevali kar petkrat več, kot je bil učinek nižanja porabe v javni upravi in to še pred dvigom DDV-ja, povišanjem vrste trošarin in taks, ki se nam obetajo letos. Pa naj se vrnem k vsebini predlagane novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Z zakonom se spreminja plačna lestvica, in sicer se osnove plače javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev znižujejo progresivno, se pravi bolj tistim, ki so v višjih plačnih razredih. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se strinjamo, da tisti z več dohodki več pripevamo, vendar pa pri tem kljub vsemu opozarjam, da se s tem ponovno približujemo uravnilovki in še vedno ne vzpostavljamo sistema, ki bi predstojnikom dajal možnost nagrajevanja tistih, ki delajo dobro in sankcioniranja tistih, ki zgolj hodijo v službo.
No, glede na dosežen dogovor bodo nagrajeni kvečjemu člani reprezentativnih sindikatov, ki se jim določi 20 % višja solidarnostna pomoč in 20 % višje jubilejne nagrade. Predlagani ukrepi naj bi v letošnjem letu prinesli 109 milijonov, prihodnje leto pa 183 milijonov evrov, kar po mnenju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke za uravnoteženje javnih financ in izpolnjevanja sprejetih zavez še zdaleč ne bo dovolj. Na področju javnega sektorja bo treba ugrizniti še marsikatero kislo jabolko, predvsem na področju izboljšanja sistema javnega naročanja, raznih svetovalnih pogodb in tudi že prej omenjenega sankcioniranja nesposobnih ter zmanjševanje števila preseženih javnih uslužbencev, konec koncev tudi na področju normativov.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagani noveli Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne bomo nasprotovali.»