Ljubljana, 20. maja 2013 - Na 14. redni seji Državnega zbora RS je predsednik in poslanec SLS Franc Bogovič postavil poslansko vprašanje ministru za Finance dr. Urošu Čuferju v zvezi s pričakovanimi finančnimi učinki dviga DDV. Bogovič je izrazil dvom, da je obseg predvidenih prilivov v proračun v višini 250 milijonov evrov na letu vse preveč optimističen hkrati pa so negativni učinki vse prej kot zanemarljivi. Celotno vprašanje in odgovore ministra si lahko preberete v nadaljevanju.

Poslanec SLS Franc Bogovič:

Lep pozdrav spoštovana podpredsednica. Spoštovani minister, ministrica, kolegice, kolegi.  

 Očitno smo resnično toliko zaposleni s temi finančnimi vprašanji, zato sta tudi vprašanji, ki jih imava s kolegom Černačem dokaj podobni. Tudi mene zanima, kako bomo v tej državi in tudi vse v Sloveniji in v mesecu maju se vsi s tem resnično veliko ukvarjalo, kako bomo spravili skupaj te finančne konce naših javnih financ. V lanskem letu je vlada, pri kateri sem tudi sam sodeloval kot član tiste vlade, resnično naredila, spoštovani minister to, kar ste tudi vi že nekajkrat napovedali, tudi v dokumente zapisali, da smo približno dve tretjini prihranka oziroma te konsolidacije poskušali narediti na strani zmanjšanja odhodkov in na drugi strani posegli tudi v nekatere davke, predvsem trošarinske in pa dajatve na okoljske takse, so bile tiste, katerih smo se poslužili v lanskem letu. Tudi sedaj napovedujete v letošnjem letu podobno formulo, vendar pa iz tega, kar se je sedaj zapisalo, kar bomo tudi obravnavali ta teden na seji Državnega zbora in tudi vsebuje ta nacionalni reformni program in pa tudi program stabilnosti gre v drugo smer, gre v manjše, zmanjšanje odhokovne strani in nabira se nabor teh davčnih primežev, s katerimi se bo poskušalo tudi v nadaljevanje pritisniti in stisniti davčni primež. Tudi mene zanima v tem delu, kar se tiče DDV, za katerega skozi spremembo Zakona o izvrševanju proračuna obravnavamo v tem tednu, na kakšni osnovi se ja najprej in metodologiji se je prišlo do teh številk, številk, ki govorijo, da bo v letošnjem letu v petih mesecih teh 100 milijonov več in naslednje leto celih 250 milijonov več pobranega davka. Kajti vsi vemo, da je povečanje DDV-ja, ni zgolj linearni izračun, ampak ima za seboj tudi posledice na drugi strani, da se zmanjša gospodarska aktivnost, da se tudi kupna moč ljudi zmanjšuje in da je po vsej verjetnosti ta ocena, ki ste jo najavili optimistična, navdaja pa nas z bojaznijo, da bomo nadaljevali potem, ko to ne bo doseženega in glede na to, da se socialni sporazum s sindikati sprejema za konec naslednjega leta z novimi davki, pa zopet najbrž po najkrajši in pa najlažji poti z davki na prejemke fizičnih oseb, kakor je bilo že napovedano. Skratka želim najprej me še zanima ali stojite za to metodologijo oziroma kakšno metodologijo ste uporabili, da ste prišli do teh številk, da bodo na letni ravni 250 milijonov več pobranega DDV-ja?

Minister za finance dr. Uroš Čufer:

Najlepša hvala tudi za to vprašanje. Spoštovani poslanec, gospod Bogovič. Ocena predlaganega dviga davka za dodano vrednost za dve odsotni točki, za splošno stopnjo in pa za eno odstotno točk in za nižjo stopnjo je bila narejena na podlagi analize. Ključne predpostavke, ki so bile uporabljene temeljijo na oceni gospodarskih gibanj, ki jih je pripravil UMAR v letošnjem letu. Upoštevala se bodo tudi dejstva, da bo, v bistvu izračunano je bilo, da pravzaprav vpliv, pri izračunu vpliva, da bo prišlo do 250 milijonov prihodkov, upoštevana tudi povratna zanka(?), ki upošteva tudi to, da se zaradi tega tudi splošna poraba zmanjša. In upošteva se, da se pravzaprav zmanjša za 0,2 do 0,3 % točke. Na tak način se pravzaprav vidi, da niso ocenjeni samo linearno splošno, temveč, da se celotno upošteva nekaj senzibilnosti na te številke.

Zahteva za dopolnitev odgovora ministra s strani poslanca SLS Franca Bogoviča:

Rad bi postavil dodatno vprašanje oziroma vas povprašal, glede na to, da je vaš stanovski kolega, gospod Masten, pripravil v času, ko se je napovedoval dvig stopnje DDV, predstavitev svojega modela, za katerega trdi, da je dejansko eden najbolj modernih in temelji na številnih modelskih spremenljivkah, in da je upošteval tudi vse, kar se dogaja na slovenskem makro področju od leta 1995 naprej. Se pravi, da je narejen nek dinamičen pristop. In njegova ocena ob projekciji dviga za eno stopnjo pri višji in pol manjši pri nižji stopnji je bila, da bo teh dodatnih prilivov 90 milijonov. Hkrati je bila postavljena teza, da se, če bi se stopnja dvignila za dve stopnji, zopet ne podvoji  prejemka, pač pa je faktor manjši od dve. Ta številka pa potem bistveno "striže" od tega, kar ste napovedali v gradivih in zdaj še enkrat potrdili na osnovi napovedi UMAR-ja. In tu prosim za vaš odgovor na to, kar sem postavil že v prvem vprašanju. Glede na to, da je s socialnimi partnerji dosežen sporazum na nižji ravni, kot je bilo pričakovano, na tistih dobrih 100 milijonov evrov, kje bomo dejansko dosegli ta prihranek in kakšne so vaše namere glede ostalih davkov, ki ste jih že obravnavali in nam jih tudi na nek način nakazovali v času, ko ste se na Vladi še odločali, katere davke boste uvedli s 1. julijem.

Dopolnilni odgovor ministra za finance dr. Uroša Čuferja:

Najlepša hvala tudi za to dopolnilno vprašanje. Dejansko upam in tudi mislim, da analize, ki so pripravljene oziroma na katere ste se sklicevali, da niso točne, ker to pomeni, da bi morali še bolj dvigniti davek, da bi prišli do enakega izplena, vendar mislim, da to ne bo potrebno.

Kar se tiče dodatnih ukrepov, kako zagotavljati pravo strukturo. Dodatnih davkov ne pričakujemo, niti jih planiramo. Naš fokus se bo sedaj osredotočil v dve smeri. Ena so dodatni ukrepi na strani dohodkovnih zadev in vse tisto na področju sive ekonomije ter dela na črno. Tako da gre večina naše energije zdaj v to smer.

Postopkovni predlog poslanca SLS Franca Bogoviča:

Ker bo naslednja seja že po tem znamenitem 29. maju, ko bomo videli, ali smo prepričali tiste, ki jim pošiljamo številke, ali se bomo tudi mi morali odločiti, da bomo koga tožili, da nam bo verjel, kot zdaj napoveduje Vlade, predlagam, da bi na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora v juniju opravili razpravo tudi o naši davčni politiki, o tem, kaj bomo v naslednjem letu oziroma naslednjega pol leta načrtovali. Popolnoma se strinjam, da so usmeritve, ki ste jih navedli, na področju sive ekonomije in premalo pobranih davkov prave usmeritve. Prav pa je, da tudi v Državnem zboru o ukrepih na področju davčnih primežev za naše državljanke in državljane predhodno spregovorimo, da se nam ne bo ponovila situacija, da bomo lahko samo post festum informirani, najprej opozicija, potem celoten Državni zbor, in da dejansko o tem ne bo možne razprave. Mislim, da gre za tako pomembno zadevo, da se moramo resnično dogovoriti v teh težkih časih, na kakšen način bodo slovenske javne finance stale pokonci. Da v teh razpravah odkrito nalijemo, kot smo že večkrat dejali, čistega vina in pogledamo resnici v oči, pa tudi pri državljankah in državljanih dobimo najprej potrebno zaupanje, da bomo potem tudi ukrepe, ki jih načrtujemo, lažje izvedli. Zato še enkrat dajem ta proceduralni predlog, da Državni zbor o tem spregovori na svoji naslednji seji in da se o tem opravi glasovanje.