KATERI KRITERIJI SE UPOŠTEVAJO IN POD KATERIMI POGOJI SE PODJETJEM DODELJUJEJO DRŽAVNE POMOČI?

Ljubljana, 20. maj 2013 – Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je na današnji 14. redni seji Državnega zbora RS ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanku Stepišniku zastavil naslednje ustno poslansko vprašanje:

MIHAEL PREVC (PS SLS):

»Kot smo lahko razbrali iz nacionalnega reformnega programa za obdobje 2013–  2014 in kot ste tudi že večkrat izpostavili, je eden vaših najpomembnejših ukrepov za razdolževanje in prestrukturiranje podjetij dodeljevanje državnih pomoči podjetjem v težavah. Z dodeljevanjem državnim pomoči podjetjem v težavah imamo v Sloveniji že kar dolgoletne izkušnje, če smo pošteni, pa niso ravno najboljše. Ogromni zneski so bili dodeljeni podjetjem, ki so večinoma slej kot prej končala v stečajih, denar pa je poniknil neznano kam. Upam, da smo se iz teh izkušenj tudi kaj naučili in da ne bomo ponavljali starih napak. Poleg tega imamo tudi zaradi proračunskega primanjkljaja zelo omejene finančne vire za denarno pomoč podjetjem. Na seji Odbora za gospodarstvo ste ob predstavitvi nacionalnega reformnega programa povedali, da denarja ne boste delili po barvah, temveč, citiram_ "Kjer država vidi interes, da se ohranjajo delovna mesta". Toda za podjetja, ki jim bo država dodelila finančno pomoč, mora verjetno tudi obstajati vsaj neka začetna, neodvisna cenitev, da ne bo vloženega več denarja, kot je podjetje sploh vredno oziroma ga bo vloženega vse premalo, da bi zares naredili nek premik in bo samo podaljšalo njegovo kalvarijo za nekaj mesecev ali pa za kakšno leto. V tem vmesnem času pa plačujemo celo vrsto nekih strateških svetovalnih storitev nekim kvazi podjetjem z nabiralnikom v davčnih oazah, delavci dobijo nekaj plač, potem pa sledi stečaj ali likvidacija in izbrišejo se vse sledi. Takšne zgodbe, spoštovani, se v naši državi skrivajo za dodeljenimi državnimi pomočmi. Zato vas sprašujem, spoštovani minister, kakšna konkretna merila boste uporabili pri dodeljevanju teh pomoči? Kateri bodo vaši ključni kriteriji? Vsi čakamo - tako poslanci, direktorji, delavci, da nam poveste, koliko bo letos in v prihodnjih letih tega denarja v proračunu na voljo in seveda pod kakšnimi pogoji? In nenazadnje, kako je z dodeljevanjem državne pomoči tistim podjetjem, ki so pomoč že dobila in ali bo revidirana poraba že dodeljenih sredstev v preteklosti? Hvala za odgovore.«

Pristojni minister je vodji Poslanske skupine SLS Mihaelu Prevcu takole odgovoril_

MAG. STANKO STEPIŠNIK:

»Vlada Republike Slovenije in tudi na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se odločamo za pomoč predvsem tistim gospodarskim družbam v težavah, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. To so takšna, ki imajo perspektivna in razvojna zdrava jedra. To so takšna, ki imajo za svoje storitve in proizvode kupce, naročnike ter večletne pogodbe. Po teh kriterijih dodeljena državna pomoč je namenjena okrepitvi podjetja, njegovemu razvoju, ohranitvi izjemno pomembnih referenc, znanja, kadrov in delovnih mest. Ključni razlog, zakaj država mora ukrepati, je predvsem, da se prepreči večja gospodarska škoda in da se ohranjajo delovna mesta. V takem primeru bi porabili bistveno več denarja iz proračuna oziroma davkoplačevalskega denarja, če bi na primer bili stroški stečaja podjetja dosti dosti večji, kot pa je trenutna pomoč. Dokaz za to so številne gospodarske družbe, ki so se znašle v stečaju in so zaradi neodgovornega ravnanja lastnikov, neukrepanja bank upnic in neodvisnosti države oziroma politike stale davkoplačevalce bistveno več, kot bi, če bi se pravočasno ukrepalo. To vrsto pomoči lahko podjetje dobi le enkrat v obdobju 10 let, razen v izjemnih primerih, ko jih mora priglasiti evropska komisija. Še vedno velja to, da v prvi vrsti predvsem lastniki rešujejo podjetja. Če lastniki ne morejo, potem banke upnice, dobavitelji in drugi deležniki, ki sodelujejo v proizvodnih procesih podjetja. Šele tretje je na vrsti država, ki priskoči pomoč podjetjem. Takrat, kadar gre za večjo škodo, da bi se ta večja škoda preprečila kot pa bi bil vložek oziroma pomoč temu podjetju. Cilj in namen je predvsem preprečiti preveliko škodo in ohranjanje delovnih mest. Slovenska podjetja so se znašla v zadnjem obdobju s prekomernim dolžniškim kapitalom in zaradi obveznosti do bank upnic, niso mogla vlagati v razvoj, raziskave in se posodabljati. Zato so na trgu vedno manj konkurenčna. Zavedamo se tega perečega problema in z državno pomočjo želimo preprečiti nepotrebno porabo davkoplačevalskega denarja. Banka Slovenije, kot veste, je opravila analizo 257 slovenskih podjetij in identificirala tista podjetja, ki bi jih bilo treba reševati. Podjetja se med seboj zelo razlikujejo, zato je tudi način reševanja različen. Dejstvo pa je, da je veliko podjetij rešljivih in da bi bila velika škoda, da podjetja še naprej tako intenzivno propadajo kot v preteklih letih. Preveč je bilo izgubljenih delovnih mest, preveč je bil izražen samo pravniški interes. Premalo se je gledalo na to, ali je možno ohraniti zdrava proizvodna jedra, ki se lahko pozneje z dodatno pomočjo in s finančno pomočjo iz drugih skladov razvijejo v mala oziroma srednja podjetja. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se dnevno soočamo s prošnjami podjetij za pomoč. Ravno zaradi tega, ker so podjetja tako različna, je pristop pri vsakem podjetju posamičen, se pravi, da se podpiše sporazum med bankami, ki so upnice, med podjetjem in pa med državo, kadar gre, recimo, za državno pomoč oziroma državno poroštvo, ki se daje bankam upnicam, te pa dajejo likvidnostni kredit. In v drugi fazi, če to lastniki niso sposobni, pač konvertirajo svoj kredit v lastniški delež. Na ta način dobijo podjetja ustrezno kapitalsko strukturo, lastniški kapital zraste, dolžniški se zmanjša oziroma kredit, in podjetje je trenutno manj obremenjeno s plačili obresti in anuitet bankam. Veste, da zadnje čase oziroma lani so banke povzele ali potegnile iz podjetij dve in pol milijarde denarja, da so vrnile posojila nazaj v tujino. To je izredno velik odvzem denarja tem podjetjem. In danes so se skoraj vsa dobra uspešna izvozna podjetja znašla v likvidnosti pasti oziroma likvidnostnem krču, kaj šele da nimajo denarja za razvoj in raziskave oziroma za razširitev. »

Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc pa je želel bolj natančen odgovor_

»Spoštovani minister, hvala za te odgovore. Je pa res, da pravzaprav ti odgovori odpirajo nova in nova vprašanja. Recimo, koliko je za vas vredno eno delovno mesto, ki ga boste ščitili in za koliko časa. Nekakšna ocena mora biti, kajti vlaganje denarja v obstoječe stanje in zaradi tega siromašenje sredstev za ustvarjanje novih delovnih mest mora biti podprto z nekimi konkretnimi podatki. Kakšne so pravzaprav garancije, da boste ta denar ob nespoštovanju pravil ali če bo šlo kaj po zlu, dobili vrnjen. To, da država lahko ob nespoštovanju dogovora oziroma zavez, odkupi podjetje nazaj za 1 evro, potem ko bo imel že negativno vrednost oziroma po domače - več dolga kot premoženja. To ni nobena varovalka, to je kvečjemu oškodovanje davkoplačevalcev. Vsi poznamo Tam, Novoles, Lipo, nenazadnje tudi Cimos je že pred leti dobil državno pomoč, ampak da ne bo pomote, spoštovani minister, v Slovenski ljudski strani se popolnoma strinjamo s tem, da se poskuša pomagati podjetjem. Samo želimo, da so te pomoči v skladu z evropskimi pravili, da se pregleda poslovanje, da se opravi skrben pregled in selitev podjetja, da bomo kot država vedeli, kam dajemo denar, in da se potem denar res porabi za tiste dele podjetja, ki imajo dober program, ki se lahko samo preživlja. Zato vas še posebej sprašujem, spoštovani minister_ ali se bo izvedel ali se bo izvajal poseben nadzor in kdo bo ta nadzor izvajal nad porabo teh finančnih sredstev? In kaj sledi, če bo čez eno leto problem ostal isti, milijoni evrov pa izgubljeni? Kdo bo prevzel odgovornost, spoštovani minister? Hvala še enkrat za odgovor.«

Gospodarski minister mag. Stanko Stepišnik je še enkrat povzel besedo_

»Ravno zaradi teh finančnih shem, da bi pomagali predvsem podjetjem, tistim dobrim, ki so v težavah, precej sodelujemo z bankami, še posebno z našo razvojno banko, SID banko, in v tem času smo za pripravo okvirnih zneskov za poroštva, za kredite, za obratna sredstva tako za srednja in tudi za velika podjetja trenutno oblikovali sklade, recimo sklad, vreden 150 milijonov evrov, ki bi bil pri SID banki na voljo za mala in srednja podjetja. Na voljo bi bil recimo tudi sklad do 500 milijonov evrov za kredite za obratna sredstva in pa do 1 milijarde evrov poroštev. Pripravljamo tudi pomoči s strani raznih skladov za investicije, za tehnološko razvojno in raziskovalno pomoč. Tudi Evropska komisija nas je na nedavnem obisku v Sloveniji jasno opozorila, da je reševanje primarno naloga lastnika, drugih zasebnih vlagateljev, tudi tujih ter upnikov. Po oceni Evropske komisije je slovenski trg medsebojno zelo prepleten in odvisen. To smo videli v primeru Cimosa recimo, ki ima kar 110 milijonov evrov nabav od raznih malih, mikro in srednjih podjetij v Sloveniji. Udeleženci so finančno šibki in pogosto v težavah, hkrati pa trg po videnju Evropske komisije pod enakovrednimi pogoji ni vedno odprt tudi za tuje vlagatelje. Slovenska podjetja v teh razmerah potrebujejo več tujih investicij, to je res, tujih neposrednih investicij ima Slovenija premalo, saj jih ima komaj 12 milijard. To je v odvisnosti od družbenega bruto produkta komaj 30 %, nekatere države imajo več kot 100 % družbenega bruto produkta tujih neposrednih investicij. Odgovornost za vlaganje državnega denarja v podjetje je predvsem na strani komercialnih bank, ker se prek njih vršijo krediti in konverzije. Jasno pa je odgovornost tudi na strani agencije - ali bo to Družba za opravljanje terjatev bank DUPT ali pa bo to Slovenski državni holding. V vsakem primeru pride do tveganja. To vam ne morem 100 % reči, da bi ta denar ves prišel nazaj. Sem pa prepričan, prepričan 100 % prepričan, da se bodo

podjetja, za katera bo država postala lastnik, dala zadosti večji znesek prodati, kot bi se pa prodajala danes.«

Ob koncu je vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc podal še postopkovni predlog_

»Dodeljevanje državne pomoči podjetjem se mi zdi seveda ena od zelo, zelo pomembnih ukrepov za oživljanje gospodarstva. Zato se mi zdi, da ta tema seveda zasluži širšo razpravo, kajti treba se je zavedati eno od zelo pomembnih stvari. Državna pomoč je intervencija države, ki po drugi strani pomeni tudi nelojalno konkurenco drugim panogam. Zato je treba še posebej skrbno pogledati poslovanje in urediti morebitne napake poslovodstva ali še kaj hujšega, da se ugotovi, kaj je tisto, kar je podjetje pripeljalo v težave. In da se ugotavlja tudi kazenska in odškodninska odgovornost proti vodstvom in pa še posebej proti nadzornim svetom. V zadnjih dvajsetih letih smo videli vse preveč primerov, ko so ogromne količine denarja poniknile neznano kam, podjetja pa niso imela prav veliko od tega. Eden izmed takšnih primerov je tudi Nova ljubljanska banka, v katero je v dveh desetletjih steklo več milijard evrov, danes pa je realnost takšna, da je zaradi zavoženih kreditnih linij nihče noče praktično niti zastonj. Skratka, če nova vlada želi znova obuditi ta koncept podržavljanja podjetij, ki je v teoriji zelo dober, v praksi pa je za njegovo uspešno delovanje potrebna kar največja transparentnost in še posebej preglednost, pogoji pa morajo biti seveda zelo jasno določeni z datumi, s pričakovanimi doseganji ciljev in tako naprej. Prepričan sem, da bi o tej temi moral podrobneje razpravljati tudi Državni zbor, kajti gre za denar vseh državljank in državljanov. In zaslužijo si, da imajo na voljo čim več informacij.

Zato predlagam, da v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državni zbor opravi širšo razpravo na to temo.«