Ljubljana, 15. maj 2013 - Poslanska skupina SLS je danes vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Odbora za finance in monetarno politiko, in sicer v zvezi z novo metodologijo določanja katastrskega dohodka (KD). Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je namreč na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki je bil sprejet februarja 2011 in je določil drugačen način določanja KD, pripravila nove lestvice KD. Iz predloženega gradiva, ki je trenutno v javni obravnavi, je mogoče razbrati, da so povečanja KD glede na posamezno vrsto rabe izjemna. Nekatere vrednoti, ocenjene po novi metodologiji, se namreč povečujejo tudi za več kot 10-kratnih vrednosti, določenih leta 2010.

V SLS smo prepričani, da bodo predlagane spremembe na področju določanja KD v prvi vrsti povzročile izjemno povečanje obremenitve lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov.

 

Predlagane lestvice KD namreč predstavljajo podlago za določitev dohodninske osnove na podlagi KD že za leto 2013, kar pomeni bistveno povečanje davčne obremenitve lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov. KD bi se zaradi nove metodologije lahko povečal tudi za več kot petkrat, z 61 na 311 milijonov evrov, iz tega naslova pa bi država pobrala približno 30 milijonov evrov davka. Od višine KD je, poleg določitve osnove za dohodnino, odvisen tudi vstop v sistem davka na dodano vrednost in obvezno vodenje računovodstva.

 

Posledica povečanja KD pa je seveda tudi znižanje posameznih socialnih pravic. Marsikdo bo s tem presegel zakonsko določeni cenzus za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, predvsem na področju družinske politike (doplačila za vrtec, štipendije, otroški dodatek, idr.). Če v ta ozir prištejemo še predvidene interventne ukrepe na področju zdravstva, ki naj bi prav tako obremenili določen segment kmetov, je jasno, da bodo kategorije prebivalstva, ki se že tako komajda prebijajo iz dneva v dan in so že plačali svoj "davek" zaradi gospodarske krize z nižjimi prejemki, še enkrat več postali tisti, na plečih katerih se kriza rešuje.

Celotno zahtevo za sklic obeh odborov si lahko preberete v nadaljevanju_

Datum: 15. 5. 2013

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje

Predsednik

g. Jakob Presečnik

Odbor za finance in monetarno politiko

Predsednik

g. Bojan Starman

ZADEVA: ZAHTEVA ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, PREHRANO IN OKOLJE TER ODBORA ZA FINANCE IN MONETARNO POLITIKO

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zahteva, da se na podlagi drugega odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, skliče nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Odbora za finance in monetarno politiko, z obravnavo naslednje točke dnevnega reda_

1. Problematika nove metodologije določanja katastrskega dohodka

Obrazložitev:

Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1; Uradni list RS, št. 9/2011, 47/2012), ki se je začel uporabljati 1. junija 2011, njegova uveljavitev je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1A, Uradni list RS, št. 47/2012) prestavljena na 30. junij 2013, je uveljavil pravno podlago za uvedbo novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka (v nadaljevanju_ KD), ki naj bi omogočal sprotno sledenje bistvenim spremembam v ravneh dohodka kmetijske dejavnosti, ob ustreznem upoštevanju bistvenih tehnoloških in ekonomskih sprememb, ki vplivajo na raven dohodka. Bistveni cilj ZUKD-1 je bila čim realnejša ocena potencialnega dohodka kmetijske in gozdarske dejavnosti, vezanega na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ob upoštevanju realnih ekonomskih in tehnoloških omejitev. Stara metodologija ugotavljanja KD je namreč slonela na podatkih zemljiškega katastra o kmetijskih in gozdnih zemljiščih, torej na podatkih o katastrski kulturi, ki odraža dejansko rabo na zemljišču, in podatkih o katastrskem razredu, ki je relativen kazalec proizvodne sposobnosti zemljišča znotraj posameznega katastrskega okraja. Nova metodologija, ki jo je določil ZUKD-1, pa je namesto podatka o katastrskem razredu uvedla podatek o boniteti zemljišča, ki "opredeljuje relativno kakovost oziroma proizvodno sposobnost kmetijskih in gozdnih zemljišč primerljivo na ravni cele države, obenem pa odraža tudi absolutno proizvodno sposobnost, merjeno v bonitetnih točkah glede na pedološke, morfološke in druge naravne značilnosti vsakega zemljišča" (glej poglavje 2. Razlogi za sprejem zakona, Predloga zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, EPA 1401-V, 8. 11. 2010).

ZUKD-1 oz. ZUKD-1A je v 14. členu določil, da vlada na podlagi predloga lestvic KD in predloga pavšalne ocene dohodka na panj, ki ga pripravi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju_ GURS) v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, prvič ugotovi KD in pavšalno oceno dohodka na panj najpozneje do 30. junija 2013. GURS je zato 20. aprila 2013 na podlagi 9. člena ZUKD-1 na svoji spletni strani razgrnil predlog izračunov KD, na katerega sprejema pripombe do 20. maja 2013.

Iz razgrnjenega predloga izračunov KD je mogoče razbrati, da so povečanja KD glede na posamezno vrsto rabe izjemna. Nekatere vrednosti, ocenjene po novi metodologiji, se povečujejo tudi za več kot 10-kratnik vrednosti, določene v letu 2010.

Tako se npr. v Pomurski regiji KD pri gozdovih slabših bonitet povečuje iz 3,00 EUR/ha na 131 EUR/ha, pri vinogradu na najbolj kakovostnem zemljišču pa se KD povečuje kar za več kot 12-krat, iz 386,10 EUR/ha na 4.676 EUR/ha. Nekoliko manjše razlike so pri KD pri njivah in trajnih travnikih, kjer pa so povečanja na najbolj kakovostnih zemljiščih še vedno 2 do 3-kratna (glej tabele Lestvica predloga katastrskega dohodka za leto 2013 in Lestvica katastrskega dohodka za leto 2010 v Prilogi 2).

Poleg tega se zelo spreminjajo tudi razmerja med bonitetnimi razredi. Po stari metodologiji je razmerje med najslabšimi in najboljšimi zemljišči pri posamezni vrsti rabe doseglo tudi do 30-kratnik vrednosti, ponekod je KD za pašnike slabše kakovosti celo enak 0, medtem ko po novi metodologiji vrednost na najbolj kakovostnih zemljiščih dosega največ 3-kratnik vrednosti, določene za najslabša zemljišča. Bonitetni razredi po predlagani ureditvi tudi ne odražajo stroškov zaradi nekaterih oteženih dejavnikov (nagib terena, razdrobljenost parcel, dostopnost, idr.).

Predlagatelji nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Odbora za finance in monetarno politiko menimo, da bodo predlagane spremembe na področju določanja KD v prvi vrsti povzročile izjemno povečanje obremenitve lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov. Predlagane lestvice KD namreč predstavljajo podlago za določitev dohodninske osnove na podlagi KD že za leto 2013, kar pomeni bistveno povečanje davčne obremenitve lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov. Po nekaterih informacijah naj bi se KD zaradi nove metodologije povečal za več kot petkrat, z 61 na 311 milijonov evrov, iz tega naslova pa bi država pobrala približno 30 milijonov evrov davka. Od višine KD je namreč odvisna višina osnove za dohodnino, vstop v sistem davka na dodano vrednost in obvezno vodenje računovodstva.

Posledica povečanja KD pa je seveda tudi znižanje posameznih socialnih pravic. Marsikdo bo s tem presegel zakonsko določeni cenzus za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, predvsem na področju družinske politike (doplačila za vrtec, štipendije, otroški dodatek, idr.). Če v ta ozir prištejemo še predvidene interventne ukrepe na področju zdravstva, ki naj bi prav tako obremenili določen segment kmetov, je jasno, da bodo kategorije prebivalstva, ki se že tako komajda prebijajo iz dneva v dan in so že plačali svoj "davek" zaradi gospodarske krize z nižjimi prejemki, še enkrat več postali tisti, na plečih katerih se kriza rešuje.

Poleg finančnih in socialnih posledic, ki jih lahko predlagane spremembe pri določanju KD prinesejo, obstajajo še druge posledice, ki pa lahko imajo dolgoročne in tudi nepopravljive učinke. Zaradi prihodkovno nerentabilnih kmetijskih zemljišč in gozdov lahko pride do opuščanja ter zaraščanja površin, ki so težje za obdelavo (hriboviti svet). Na teh območjih bo nedvomno prišlo do množične prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, pri tem pa se postavlja tudi vprašanje, kdo bo sploh želel prevzeti površine, s katerimi bo imel več stroškov in obveznosti kot prihodkov. Zaradi visokih finančnih obveznosti za lastnike gozdov lahko pričakujemo povečanje sečnje v gozdovih, s čemer ni nič narobe. Obstaja pa bojazen, da se bodo lastniki gozdov zaradi zniževanja stroškov sami odločali za sečnjo in z njo povezane dejavnosti, zaradi česar lahko zaradi slabših varnostnih standardov in slabše usposobljenosti pride do povečanja števila delovnih nesreč v gozdovih.

Opozoriti velja tudi na izjemno slabo obveščanje javnosti v zvezi z novim načinom določanja KD, saj poleg obvestila na spletni strani GURS v medijih praktično ni bilo zaslediti kakršnekoli polemike v zvezi s to problematiko. In to kljub temu, da gre za izjemno povečanje finančne obremenitve velikega števila državljank in državljanov Republike Slovenije ter problematiko, ki ima lahko konec koncev tudi vpliv na našo samooskrbo s hrano oz. izkoriščanje gozdnih virov ter gospodarstvo kot celoto.

Predlagatelji nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Odbora za finance in monetarno politiko predlagamo, da na sejo odbora, poleg ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana in ministra za finance dr. Uroša Čuferja povabite še naslednje goste_

– Aleš Seliškar, predstojnik po pooblastilu, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana;

– Cvetko Zupančič, predsednik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Celovška 135, 1000 Ljubljana;

– Roman Žveglič, predsednik, Sindikat kmetov Slovenije, Celovška cesta 135, 1000 Ljubljana;

– Bruno Gaberšek, sekretar, Združenje družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije, Mestni trg 2, 1000 Ljubljana

– Janez Jesenovec, zainteresirana javnost, Cesta 7. maja 19, 1356 Dobrova;

– Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Slovenska vas 5, 8232 Šentrupert 

– Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana

V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagamo, da Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Odbor za finance in monetarno politiko sprejmeta naslednje sklepe_

1. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Odbor za finance in monetarno politiko pozivata Vlado Republike Slovenije, da podrobno preuči novo metodologijo določanja katastrskega dohodka;

 

2. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Odbor za finance in monetarno politiko pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Ministrstvo za finance, da podrobno preučita finančne in ostale posledice uveljavitve nove metodologije določanja katastrskega dohodka;

3. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Odbor za finance in monetarno politiko predlagata Vladi Republike Slovenije, da na podlagi ugotovitev pripravi spremembe Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki bi omogočile pravičnejše določanje višine katastrskega dohodka.

Mihael Prevc

Vodja poslanske skupine SLS