Ljubljana, 9. maj 2013 - V Slovenski ljudski stranki pozdravljamo odpravo kriznega davka, saj smo prepričani, da bi bil tak ukrep nepravičen in posredno pretirano obremenjujoč do zaposlenih v gospodarstvu, ki so visoko ceno krize že plačali. Takšna odločitev sicer nakazuje, da bo Vlada RS bolj sledila našim pozivom in se osredotočila na odhodkovno stran proračuna in tam iskala rezerve. Seveda pa so obenem napovedali takojšen dvig obeh stopenj DDV, za katerega prav tako vemo, da ima negativne učinke. V SLS vztrajamo, da bi se dvigu DDV bilo treba izogniti vsaj do trenutka, ko bi se izčrpalo vse druge možnosti na strani racionalizacije.
Pri napovedanem seznamu za prodajo podjetij v državni lasti nas preseneča ta "horuk" sistem izbiranja podjetij, ko iz napovedanih dveh podjetij čez noč pridemo na številko 15, brez znanih učinkov prodaje, brez neke srednjeročne strategije. Očitno imajo v koaliciji velike težave v dogovarjanju, kako bodo upravljali celotno državno premoženje, kajti na vidiku še vedno ni klasifikacije, ki bi omogočila zagon Slovenskega državnega holdinga. V SLS lahko na tem mestu, ob pomanjkanju dolgoročne vizije za upravljanje državnega premoženja, le opozarjamo, da naj bodo prodaje izvedene, kolikor je le mogoče transparentno in osredotočene na dolgoročno strategijo novih kupcev.
V SLS ocenjujemo, da je vladni program stabilnosti premalo odločen in se bojimo, da Evropske komisije ne bo prepričal. Temelji namreč zgolj na ukrepih, ki smo jih uveljavili že v prejšnji vladi, večinoma skozi Zakon o uravnoteženju javnih financ, edini dodatni ukrep pa se nahaja na strani pridobivanja večjih prihodkov skozi uvedbo višjega davka na dodano vrednost. Glede na zaostrene makroekonomske okoliščine bi v tem trenutku potrebovali vlado, ki bi bila sposobna stopiti pred ljudi in jim jasno povedati, v kakšni situaciji se Slovenija danes nahaja in Slovenkam in Slovencem natočiti čistega vina glede stanja naše države in javnih financ. Na tej osnovi bi morala vlada pripraviti uravnotežene ukrepe, ki bi poleg višanja davkov vsebovali predvsem sistemske ukrepe na številnih področjih državne porabe, napoved odločnega in transparentnega saniranja stanja v bančnem sektorju ter jasne smernice za upravljanja podjetij v lasti države.
Vlada bi se vsekakor morala bolj zavedati, da teh ukrepov ne potrebujemo zaradi Bruslja temveč zaradi nas samih, vseh državljank in državljanov, in da je to ključni trenutek za ohranitev finančne suverenosti naše države.