Vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc_ S spremembo referendumske zakonodaje se ne ogroža moralnega in ekonomskega razvoja države
Ljubljana, 24, 5, 2913 - Obravnava predloga Ustavnega zakona o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave RS
»Tudi ta, danes že druga sprememba Ustave RS, ni na mizi od včeraj. Za nami je več faz postopkov, več kot leto dni razprav. Od takrat, ko smo ugotovili, da ima obstoječa referendumska zakonodaja pomanjkljivosti, do takrat, ko smo ugotovili, da nekateri te pomanjkljivosti zelo aktivno tudi izkoriščajo. Tudi kot pogajalsko izhodišče za uveljavljanje svojega prav ali za doseganje svojih ciljev, ki so zelo ozke narave. Institutu referenduma moramo ravno zaradi teh preteklih dogajanj vrniti kredibilnost in veljavo. Uporabiti ga moramo kot vrhunec demokratičnega odločanja o temah, ki so resnično pomembne za večino državljank in državljanov. Referendum ne more biti niti orodje za rušenje takšne ali drugačne politike ali vlade niti orodje za uveljavljanje ozkih, takšnih ali drugačnih interesov. Zato spremembe. Prva je ta, da vzamemo referendum iz rok politike. Referendum ni njena domena, če je referendum izražanje ljudske volje, potem naj imajo samo državljanke in državljani pravico, da ga tudi zahtevajo. In 40 tisoč overjenih podpisov je zadostna kritična masa, da se glede določene teme preveri ljudska volja. Druga bistvena sprememba je, da v Ustavi RS opredelimo, katere so tiste teme, ki jim ni mesta na referendumu. Tukaj si ne izmišljujemo ničesar novega, predvsem glede finančnih zadev ima večina evropskih držav, tudi takšnih z večstoletno demokratično tradicijo, sprejete določene omejitve in o tem ne morejo odločati na referendumu. Zakaj? Ker so te zakonske spremembe ponavadi samo odraz ekonomske politike in finančnega stanja v državi. Ustavna ureditev zavezuje državo, da izpolnjuje obveznosti do državljanov v obliki socialne države, v obliki zagotavljanja zasluženih pokojnin, zagotavljanja določene ravni javnih storitev. Temu se mora prilagajati vsaka vlada in včasih so potrebni tudi nehvaležni ukrepi, predvsem na področju financ. Če državljani nismo zadovoljni z vodenjem ekonomske politike, če nismo zadovoljni s posameznimi ukrepi, potem moramo svojo nezaupnico izraziti na volitvah. Ne more pa biti orodje za izražanje nestrinjanja z ukrepi, ki so žal včasih neizbežni za vzdržnost finančnega sistema, ravno referendum, s katerim bi morebiti omejevali posamezne odločitve s področja javnih financ in zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva. Zato je ta omejitev referenduma za zakone s področja davkov, carin, obveznih dajatev in tako dalje tudi za nas v Slovenski ljudski stranki še kako smiselna. Medtem ko omejitve v okviru zagotavljanja obrambe držav in pa človekovih pravic že tako obstajajo v naši ustavi in jih danes pravzaprav samo še potrjujemo. In še tretja rešitev, ki jo v Slovenski ljudski stranki sicer še vedno podpiramo s stisnjenimi zobmi. A je vseeno veliko boljša, kot so bili prvotni predlogi v tem segmentu. Zahtevani kvorum, da lahko zakonsko rešitev zavrne petina vseh volivcev, rešitev v obliki koncepta zavrnitvenega referenduma je boljša kot splošni kvorum. Tako o zadevi odločajo tiste državljanke in državljani, ki se udeležijo referenduma, in ne tisti, ki ostanejo doma. Če ne bi sprejeli takšne rešitve, se bojim, da ne bi bil problem v izraženi ljudski volji, temveč v zagotavljanju udeležbe ali še huje - soočili bi se celo s pozivi, da se referendumskega odločanja ni treba udeležiti. Pri rešitvi, ki smo jo uspeli izpogajati v času pogovorov v tem zadnjem letu, je usoda zakona v rokah tistih, ki so zainteresirani za referendumsko tematiko. Res je, ena petina vseh volilnih upravičencev še vedno ni majhna številka. V Slovenski ljudski stranki si želimo, da bi bil ta kvorum še nekoliko manjši ali pa da ga niti ne bi bilo. Zdaj, ko so pogoji za razpis bolj zaostreni in ko referendum ne more več razpisati zgolj peščica ljudi, temveč bo to naredilo zgolj 40 tisoč državljank in državljanov, bomo po mnenju Slovenske ljudske stranke na referendumih odločali le o stvareh, ki resnično zadevajo najširši krog celotne populacije in tako kvorum sploh ne bi bil več potreben. Kot rečeno, v Slovenski ljudski stranki se zavedamo, da je določene spremembe treba sprejeti, in v tej luči poskušamo delovati konstruktivno. Čeprav na začetku ni bilo razumevanja za naše pomisleke, pa smo ves čas težili vsaj h kompromisu in zgolj s šestimi poslanci smo ves čas opozarjali na nesmiselnost kvoruma v novi ureditvi. A tako, kot je ponavadi med dvema pogajalcema, se stališča zbližajo nekje na sredini. In ta kvorum 20 % vseh volivcev, ki morajo glasovati za zavrnitev zakona, je ta kompromis, navkljub temu, da nam še vedno ni všeč.
V Slovenski ljudski stranki bomo spremembo referendumske zakonodaje podprli. Referendum je še vedno najvišji institut demokratične države in po rešitvi, ki jo sprejemamo danes, referendum še vedno ostaja močno orodje ljudstva. V pravi, razviti demokraciji, se aktualne spremembe ljudske volje udejanjajo skozi volitve, referendumi pa ostajajo rezervirani za najpomembnejše teme, tiste, ki so ključnega pomena tako za moralni kot ekonomski razvoj države in družbe. In tega cilja s tem zakonom nikakor ne ogrožamo.»