»Dopolnitev obeh zakonov je povezana s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki uvaja začasne ukrepe na področju prejemkov javnih uslužbencev in funkcionarjev. Določa novo začasno plačno lestvico za obdobje od 1. 6 2013 do 31. 12. 2014, ne uskladitev osnovnih plač 2014 in omejitve delovne uspešnosti v letih od 2013 in 2014. Predlagatelji trdijo, da bodo s predlogom Zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi in Zakona o državnem pravobranilstvu zagotovili vzdržne javne finance, zakonski okvir za učinkovito upravljanje z javnimi financami in zagotovili makroekonomsko stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke v dani situaciji, ko je treba sprejemati in izvajati ukrepe, kot jih je že prejšnja vlada, menimo, da bo za dosego naštetih ciljev treba narediti še veliko več, kot spremeniti plačno lestvico javnega sektorja, in sicer predvsem na področju spodbujanja gospodarskega razvoja oziroma podjetništva. Predlagatelji omenjajo tudi, da zakon v povezavi z novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju sledi odločitvam Ustavnega sodišča RS, da morajo biti tri veje oblasti enakopravne - tudi glede materialnega statusa svojih funkcionarjev in načela zakonitosti v povezavi z načelom namenske porabe javnih sredstev. Glede tega se v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke strinjamo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki poudarja, da iz določb Zakona o sodniški službi kot tudi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju jasno izhaja, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, vključno z vsemi njegovimi novelami, ki določa plačne razrede sodnikov oziroma njihove vzpone in plačno lestvico, kar pomeni da v bistvu teh dveh zakonov ne bi bilo treba dopolnjevati.
Na Odboru DZ RS za pravosodje je bilo sicer z vidika vrhovnega sodišča pojasnjeno, da mora biti plačni položaj oziroma materialna neodvisnost sodnikov zagotovljena tudi tako, da je varovana z matičnim zakonom, kar preprečuje nepotrebne oziroma neprimerne posege zakonodajne ali izvršilne veje oblasti. Takšen argument pa se nam zdi precej čuden, glede na to, da tudi Zakon o sodniški službi sprejema Državni zbor.«