Ljubljana, 21. junij 2013 - Predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič je na današnji 39. izredni seji Državnega zbora RS predstavil stališče Poslanske skupine SLS do vladnega sklepa o prodaji 15 podjetij v lasti države. Celotno stališče si lahko preberete v nadaljevanju.

Lep dober dan, spoštovani predsednik, kolegice kolegi, spoštovani minister s sodelavcema!

V Slovenski ljudski stranki delimo mnenje mnogih izmed vas in tudi širše slovenske javnosti, da se v 20-ih letih res nismo proslavili kot dobri upravljavci državnega premoženja in da je treba v naslednjih mesecih in letih narediti korake naprej tudi na področju upravljanja s tem državnim premoženjem in tudi na področju pospešitve privatizacije. Osnovni namen, osnovni cilj, ki ga želimo slediti pri tem, je, da iščemo strateške lastnike, lastnike, ki bodo podjetjem pripeljali svež kapital, ki ga nujno potrebujemo in tudi lastnike, ki bodo pospešili razvoj teh podjetij, nikakor pa nismo za to, da gre zgolj za neko razprodajo po diskontnih cenah in da tudi prihajajo v državo lastniki, ki največkrat zelo težko pokažejo dovolj sredstev za te nakupe katere prevzemajo. V lanskem letu je preko celega lanskega poletja tekla v Državnem zboru med strankami koalicije in opozicije zelo široka in poglobljena razprava kako to slabo upravljanje in pa tudi razpolaganje ter postopki privatizacije spraviti na višjo raven. Prva ugotovitev je bila, da je treba lastnike združiti pod eno streho, da eden prodaja državno premoženje, ne tako kot v tem primeru, kjer imamo pet lastnikov, in druga, da je potrebno narediti zelo jasno strategijo, kaj bomo počeli s tem državnim premoženjem in kako bomo s privatizacijo tega premoženja določili kaj ostane v državni lasti, kaj pa in na kakšen način najbolje upravljati. Zato je bil pripravljen zakon o slovenskem državnem holdingu, temu je sledila klasifikacija državnih naložb in tudi strategija upravljanja z državnim premoženjem. Žal se zaradi različnih okoliščin ti dokumenti niso sprejeli. Tudi ko smo letošnje leto dobili na mizo, sedaj že v času nove koalicije, ta dokument, je bil gladko zavrnjen. In zanimivo je bilo, da je ravno včeraj predsednik Državnega zbora tudi tu javno povedal, da ocenjuje sam, da je bil dokument, ki je bil takrat pripravljen na dosti kvalitetnejši kot je ta, o katerem danes odločamo, in ki ga bomo sprejemali na takšen način, da bomo imeli samo možnost 5 minutnega stališča poslanskih skupin, brez kakšnihkoli razprav. V tem dokumentu so nekatere zelo zanimive stvari. Tako na primer prodajamo oziroma je na tem seznamu Nova kreditna banka Maribor, banka, za katero se paralelno odločamo o sto milijonski dokapitalizacijah, banka, ki je na seznamu bank, ki bodo deležne tudi državne pomoči oziroma preko slabe banke tudi prevzema slabih spornih terjatev iz preteklosti. Na seznamu je Aerodrom Ljubljana. Aerodrom, ki je poleg tega, da je upravljavec tudi lastnik velike večine premoženja, objektov, po nekaterih podatkih celo letališke steze. Zraven je tudi Adria katero je očitno težje prodati kot Aerodrom. Vse skupaj smo, trdno prepričani v Slovenski ljudski stranki, da bi morala biti zelo jasno zapisano v strategiji kaj bomo naredili s tem, na kakšen način bomo prodali, ne pa da na takšni kratki razpravi oziroma po tem postopku nekem seznamu 15 podjetij, ki je očitno nastal v kabinetu predsednice Vlade na nek čuden način, sedaj odločamo po principu "vzemi ali pusti".

Klasifikacija je bila, žal, zavrnjena, prav tako ni nobenega izgleda, da bo slovenski državni holding v kratkem prešel v podobni ali spremenjeni obliki v ta Državni zbor in več ali manj ocenjujemo, da se tu sedaj poskuša po neki bližnjici odgovoriti na zahteve, ki so bile poslane s strani Evropske komisije v dokumentnih, katerih pričakovanje je potrebno izpolniti do jeseni, tako na področju privatizacije kakor tudi na področju upravljanja z državnimi bankami. Nam manjka, kot smo že dejali, ta strategija. Mislim, da jo rabimo, da država rabi del neke nacionalne strategije, da je potrebno na primeren način tudi obravnavati, ne pa da se to ali v enem ali drugem ali tretjem primeru ti dogovori sklepajo v kabinetih predsednikov ali pa predsednic Vlad, kar je več kot očitno tudi v zadnjem času, kakor je bilo to očitno tudi v preteklosti. Zato v Slovenski ljudski stranki ne moremo podpreti takšnega dokumenta in ga danes ne bomo podprli. Lahko bi pa mirno pričakovali, da bi bil na prvi septembrski seji dokument, ki bi to, kar sem prej omenil, vseboval in bi mi z velikim veseljem v Slovenski ljudski stranki takšen dokument podprli. Danes tega ne bomo.

Predsednik SLS Franc Bogovič je tudi v imenu Poslanske skupine SLS obrazložil kako bodo glasovali poslanci SLS_

Spoštovani,

zagotovo se vsi strinjamo, da govorimo o zelo pomembnem vprašanju, problemu, zato je prav, da poleg tistih razpoložljivih pet minut izkoristimo tudi priložnost, da pojasnimo naša glasovanja, ni pa potrebe, da izrabljamo proceduralne postopke.

Kar se tiče stališča Slovenske ljudske stranke želim še enkrat samo zelo jasno poudariti, da se v Slovenski ljudski stranki zavedamo, da so postopki privatizacije v Sloveniji potrebni, da je potrebno marsikaj na področju umika države iz lastništva storiti in da je potrebno to storiti na organiziran in na takšen način, da se o tem da temeljito pogovoriti in tudi dati jasno strategijo kaj želimo s to privatizacijo storiti. Postopke, ki jih sedaj vodimo, tega ne omogočajo, zato danes nasprotujemo temu postopku in resnično obžalujemo, da ne nadaljujemo tam kjer smo v lanskem letu naredili dobro podlago in bi lahko doslej že na zelo enostaven način zaključili postopek tako izdelave in sprejema klasifikacije razpolaganja z državnim premoženjem, kakor tudi jasnih strateških odločitev kaj bomo naredili. S tem, kot sedaj uvrščamo na ta seznam nekatera podjetja, ki imajo celo v lasti takšno infrastrukturo kot je edini slovenski nacionalni aerodrom, potem na drugi strani banka, ki bo doživela tudi še prenos terjatev na slabo banko, dokapitalizacijo s strani države, smo trdno prepričani, da ne delamo transparentno in da bodo upravičeno ostali dvomi kaj se bo dogajalo v nadaljevanju. Slovenski državni holding bi v osnovi kot je nastajal lansko poletje, omogočil ravno to, da bi se na enem mestu našlo odgovorne za te prodaje, da ti odgovorni pripravijo zelo jasno klasifikacijo, strategijo in da vemo zakaj prodajamo državno premoženje v kolikor ga prodajmo. Jaz nisem pristaš tega, da prodajamo zato, da krpamo proračunsko luknjo, ampak bi morali slovensko premoženje strateško prodajati in spustiti privatne lastnike v to premoženje na takšen način, da bi bilo v Sloveniji več delovnih mest, da bi imeli naši otroci možnost za delo doma, ne pa da z zelo bežnim pogledom in s ciljem krpanje proračunske luknje polnimo državni proračun s to prodajo.

Vsi smo tudi se že večkrat prepričali, da politika enostavno nima tega občutka, da bi se od tega področja umaknila in bojimo se da boste tudi v teh postopkih, ki so v resnici na ljubo za politiko najljubše, tudi v tem primeru ne bo mogla. V holdingu bi po našem prepričanju zagotovo lahko bistveno bolj transparentno in odgovorno razpolagali in upravljali z državnim premoženjem.

Hvala lepa