Ljubljana, 18. 6. 2013 - Stališče Poslanske skupine SLS glede 13. točke dnevnega reda - prva obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih je predstavila poslanka SLS Jasmina Opec_
15. redna seja DZ RS
»Rdeče številke naših podjetij, brezposelnost, množični odhodi v tujino, izgubljena generacija, polna pesimizma. Zgodbe slovenskih podjetnikov, ki obupani in razočarani nad našo birokracijo in nepotrebnimi administrativnimi ovirami nad neučinkovitostjo našega pravosodnega sistema, ki duši in zavira razvoj in poslovanje, odhajajo čez mejo in odpirajo svoja podjetja na Hrvaškem, Avstriji ali na Madžarskem, kjer se pogoji za ustvarjanje veliko prijaznejši. Sanje o tujih investitorjih, ki bodo pri nas odpirali nova delovna mesta, zaradi nekonkurenčnosti poslovnega okolja ostajajo zgolj sanje. Da bi pravkar opisano sliko obrnili na bolje, smo v minulem letu in pol v tej dvorani veliko razpravljali o mnogih ukrepih za izhod iz tega stanja - o ukrepih za sanacijo bančnega sistema, za pomoč podjetjem, za fleksibilnejši trg dela in mnogih drugih. Danes pa lahko končno pozdravimo tudi prve korake za učinkovitejše pravosodje, na katere smo opozarjali, da so nujni, in nanje čakali dolge mesece. Verjetno bo marsikdo zastavil vprašanje, ali ima pravosodje sploh kakšno vlogo pri gospodarski rasti Slovenije. Kako lahko ali sploh lahko pravosodje vpliva na gospodarsko stanje naše države? Mnogi se pomembnosti te vloge ne zavedajo, mnogi se je ne želijo zavedati. Mnogi so v preteklosti zamahnili z roko, ko smo že kar nekaj časa opozarjali na nujne spremembe v pravosodju, češ ti politiki se zopet mešajo v pravosodje, in začeli na veliko govoriti o neodvisnosti sodstva. In prav ta neodvisnost je bila velikokrat izgovor, da ni bilo treba nič spremeniti. Vendar na nujne spremembe v delovanju pravosodja, sprememb v smeri hitrejših sodnih postopkov, kakovostnejših sodnih odločb, izvršljivosti, vse z namenom povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ne opozarja zgolj politika, opozarjajo gospodarstveniki, državljani in nenazadnje nas je opozorila tudi Evropska komisija. V SLS kljub temu, da nas zgolj besede, obljube in zaveze ne prepričajo, upamo, da so opozorila zalegla, in da se miselnost tudi sodne veje oblasti glede pomembnosti učinkovitega pravosodja za prihodnost naše države začela spreminjati, kar naj bi nakazovala tudi sklenjena zaveza za izboljšanje stanja v pravosodju, sklenjena med sodstvom in vlado. Samo z jasnim zavedanjem, da tudi na področju odgovornosti za prihodnost naše države mora veljati enakopravnost vseh treh vej oblasti, izvršilne, zakonodajne in sodne, bomo lahko stvari začeli spreminjati na bolje. Velikokrat so padali očitki, da učinkovitejše delovanje sodstva zavira preveliko organizacijsko odvisnost od izvršilne veje oblasti, očitki, da si sodišča sama ne morejo dovolj optimalno organizirati svojega dela. V Slovenski ljudski stranki zagovarjamo, da je treba vsem institucijam dati določeno mero samostojnosti pri izvrševanju njenih nalog, vendar na drugi strani v tej isti instituciji tudi zahtevati odgovornost za opravljeno delo. In ravno krepitev samostojnosti sodne veje oblasti v primerjavi z izvršilno, s povečanjem odgovornosti sodstva samega za njegovo delovanje, predvsem pa učinke, je osrednji namen zakonodaje, ki jo imamo danes v obravnavi. Novela Zakona o sodiščih v večjem delu prinaša kadrovske pristojnosti z ministrstva na Vrhovno sodišče, kar naj bi omogočilo hitrejše in bolj učinkovite postopke, hkrati pa povečuje tudi odgovornost predsednikov sodišč za upravljanje nalog sodne uprave, skladno z določenimi merili. Zdi se nam prav, da imajo predsedniki sodišč pri svojem delu določeno avtonomijo, da delo organizirajo na način, da bo optimalno, saj naj bi sami najbolj poznali dihanje sodišča, ki ga vodijo. Od njihovih menedžerskih sposobnosti bo odvisna uspešnost sodišč in kakovost dela, ki se opravlja na določenem sodišču. Skladno s prenosom določenih pristojnosti pa je prav, da se povečuje tudi odgovornost predsednikov sodišč za opravljeno delo. Kljub krepitvi samostojnosti sodne veje oblasti je treba, da na podlagi sistema zavor in ravnovesij izvršilna veja oblasti ohrani določen nadzor nad delom sodne veje oblasti, nadzor nad sodno upravo sodišč. Zaradi dosedanjih možnosti nadzora, ki so se izkazale za neučinkovite, zakonodajna ureditev ni omogočila dovolj učinkovitih ukrepov o ugotovljenih nepravilnosti pri nadzorih nad delom sodne uprave, novela vzpostavlja službo za nadzor organizacije poslovanja sodišč. Novela predvideva tudi posodobitev uradnih objav na spletni strani, deponiranje podpisov in pečatov sodnih tolmačev po opravljeni prisegi, kar naj bi povečalo preglednost. Današnji paket zakonov ne prinaša reforme pravosodja, po našem mnenju prinaša zgolj določene popravke in manjše rešitve, ki naj bi povečali učinkovitost pravosodja. V Poslanski skupini SLS zato nismo pretirano evforični, vendar s svojo podporo noveli zakona v prvi obravnavi kljub temu upamo, da bodo omenjene spremembe dejansko vsaj v minimalni meri olajšale delo sodišč in prispevale k njihovemu kakovostnejšemu delu. Pričakujemo, da bo minister pripeljal v proceduro tudi zakone, kjer bodo reforme bolj obsežne, zakone, ki se bodo dotikali sistemskih sprememb, novelacije posameznih postopkov, skratka zakone, od katerih bomo lahko pričakovali tudi močnejše učinke.»