Ljubljana, 18. 6. 2013 - Stališče Poslanske skupine SLS glede 12. točke dnevnega reda - prva obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi je predstavila poslanka SLS Jasmina Opec_

15. redna seja DZ RS

 »Ko se zadnje mesece soočamo s številnimi poročili različnih evropskih institucij in domačih strokovnjakov o tem, da kljub velikemu proračunu za pravosodje in kljub največjemu številu sodnikov na sto tisoč prebivalcev v državah članicah Evropske unije naše pravosodje ni učinkovito in negativno prispeva h gospodarski rasti, se postavljajo tudi vprašanja, kaj moramo spremeniti, da bi se stanje obrnilo na bolje.

Glede na podatek, da imamo največ sodnikov na sto tisoč prebivalcev v državah članicah Evropske unije, se ob tem ne moremo izogniti vprašanju o kakovosti naših sodnikov. Kako je mogoče, da imamo kljub takšnemu številu sodnikov toliko nerešenih zadev, toliko pritožb, toliko dolgotrajnih postopkov in toliko dobljenih tožb na Evropskem sodišču zaradi sojenja v nerazumnem roku? Pričakovati bi bilo, da bi skupaj s kvantiteto sodnikov rasla tudi kakovost sodstva. Žal statistike in dejstva kažejo, da temu ni vedno tako. In ob tem se ne moremo izogniti vprašanjem, kot so, kako povečati učinkovitost sodišča in kakovost sodniškega dela in kakšen sodnik naj bi bil dober sodnik? Dobrega sodnika naj bi odlikovali predvsem dve lastnosti- kakovost in odgovornost. Vendar kakovostnega in odgovornega sodnika ne ustvarita ne pravna fakulteta in ne zakonodaja. Kakovost in odgovornost sta predvsem lastnosti, ki dobrega sodnika odlikujeta že po naravni poti. Zagotovo v našem sodnem sistemu obstajajo zelo dobri sodniki, vendar na žalost obstajajo tudi taki, ki pozabljajo na svojo odgovornost in zanemarjajo kakovost svojega dela. In na žalost ravno zaradi te realnosti moramo danes razmišljati o zakonskih spremembah za uveljavitev večje odgovornosti sodnika in njegovega dela. Današnji paket dveh zakonov temelji na vzpostavitvi večje odgovornosti sodne veje oblasti s prenosom določenih pristojnosti iz izvršilne na sodno oblast in s povečanjem odgovornosti za te pristojnosti. Poleg prenosa pristojnosti upravljanja s kadri z Ministrstva za pravosodje na Vrhovno sodišče, z združitvijo posameznih kadrovskih evidenc, širitvijo možnosti za mirovanje funkcij, novela Zakona o sodniški službi prinaša predvsem učinkovitejše izvajanje službenega nadzora sodnikovega dela in zaostritev določil v zvezi z ocenjevanjem sodniškega dela. V Poslanski skupini SLS zlasti pozdravljamo spremembo, ki določa učinkovitejši in jasneje opredeljen način izvajanja službenega nadzora sodnikovega dela, zlasti v smeri, da mora predsednik sodišča vlagateljevo obrazloženo zahtevo spoštovati in opraviti službeni nadzor v zahtevanem obsegu. Po predlogu novele se ustrezneje ureja tudi situacija, ko sodni svet ne potrdi ocene sodniške službe, iz katere izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi, saj se bo štelo, da mora personalni svet ponovno preveriti oceno sodniške službe in ugotoviti, ali sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. V primeru dveh zaporednih ocen sodniške službe, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, se zdaj po novem predvideva sankcije znižanja plače do 20 odstotkov, ki pa lahko traja eno leto. Kolikor je znano, so v sedanji praksi sodniki napredovali kljub nepotrjeni oceni sodniške službe.

Poslanci SLS pričakujemo, da bodo povečani nadzori dejansko zaživeli, da se bodo dejansko izvajali tudi v praksi, da ne bodo le črka na papirju v duhu vrana vrani ne izkljuje oči. Še nekaj o dvigu starostne meje za sodnike iz 30 na 35 let. Kot je omenjeno danes, sta za dobro sodniško delo potrebni kakovost in odgovornost, ki sta pa popolnoma neodvisni od starosti. Če pa že moramo razmišljati o določenem kriteriju, bi kot kriterij za nastop funkcije sodnika bila veliko bolj primerna delovna doba posameznika in njegove delovne izkušnje, kajti zagotovo obstaja razlika v izkušnjah med pravnikom, ki diplomira pri 23-ih letih, in tistim, ki diplomira pri 30-ih letih. In ko že danes govorimo o ureditvi sistema za izvolitev v sodniško funkcijo, naj na tem mestu še enkrat omenim, da bi bilo treba odpreti razpravo o poskusnem sodniškem mandatu, ki bi se po določenem obdobju in izpolnitvi določenih kriterijev in standardov spremenil v trajni sodniški mandat. Samo na ta način bomo dosegli, da bodo v najbolj korenitih posegih v človekovo življenje odločali najbolj usposobljeni za to delo. Kljub vsemu bomo poslanci Slovenske ljudske stranke novelo Zakona o sodniški službi v prvi obravnavi podprli.«