Ljubljana, 17. 6. 213 - Predsednik SLS Franc Bogovič je postavil ustno poslansko vprašanje  predsednici Vlade RS Alenki Bratušek:

»MENITE, DA SLOVENSKI DELAVCI, OBRTNIKI, PODJETNIKI IN KMETJE OB VSEH TEŽAVAH, S KATERIMI SE SOOČAJO, LAHKO PRENESEJO ŠE DODATNI NEPREMIČNINSKI DAVEK V TAKŠNI VIŠINI?«

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): »Spoštovana predsednica vlade. Verjamem, da se bova strinjala v tem, da je vprašanje, ki vam ga postavljam, vprašanje, ki se tiče vseh državljank in državljanov, in je zelo pomembno, kajti postavljam vprašanje v povezavi z davčno politiko. To je ena ključnih politik vsake vlade, vsake države. Zadnje dni v javnosti močno odmeva Predlog novega zakona na nepremičnine, ki ga je posredoval finančni minister vaše vlade. Zavedam se, da gre za začetno različico, se pravi za javno razpravo o tem zakonu. Vendar ne moremo mimo tega, da je koncept tega zakona dosti drugačen kot smo ga usklajevali, in ker se doslej sami še niste opredelili, je prav, da vemo tudi za vaše stališče. Gre za pomembno zadevo, kajti v osnovi smo ves čas govorili, da bomo z novim zakonom o nepremičnin naredili predvsem prevedbo dosedanjega nadomestila za stavbna zemljišča v novo davščino, ki bo vezana na vrednost nepremičnin. Tudi povsod po Evropi je tako, da je to občinski davek. S tem, ko ste postavili ta davek v takšno obliko, da bo zdaj vlada oziroma država pobrala pol teh davščin, na nek način tudi jemljete osnovno stanovanjsko, prostorsko in gospodarsko politiko slovenskih občin. Ključni problem, ki ga vidimo v tem davku je to, da ste po tem, ko je vlada že sprejela, in tudi parlament, in se s 1. julijem uveljavi DDV, ki bo segel v žepe slovenskih davkoplačevalcev z 280. milijoni, zdaj s podobnim povečanjem nameravate tudi povečati davek na nepremičnine, vrednost, ki jo imajo v lasti Slovenke in Slovenci. Gre za zelo pomembno vprašanje, kajti dotaknemo se slehernega državljana in državljanke, upokojenca, delavca, kmeta, obrtnika, vse tiste, ki so v naših okoliščinah, ki so v marsičem specifika proti okoliščinam v drugih primerljivih evropskih državah, vlagali skozi svoje življenje, se odrekali marsičemu, da bi imeli mirno starost. Z davkom, ki ga predvidevate, predvsem za ranljive populacije predstavlja to lahko eno tudi do dve pokojnini, marsikateremu, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, velik delež od tega, kar se s trudom pridela prek leta, marsikatera gospodarska družba, obrtnik, pa bo tudi  imel oteženo situacijo v teh težkih časih. Zato me resnično zanima vaše stališče, kako ocenjujete, da bo ta ukrep vplival na socialni položaj posameznikov, družin, upokojencev, torej lastnikov nepremičnin ter ali dejansko predvidevate, da slovensko gospodarstvo, tu so všteti tudi obrtniki, podjetniki in kmetje, ob vseh težavah, s katerimi se soočajo, lahko prenesejo še dodatni neposredni davek v takšni višini na svoje premoženje.«

MAG. ALENKA BRATUŠEK: »Predlog davka na nepremičnine sledi načrtom, ki so zapisani v programu stabilnosti za 2013. Vsi se zavedamo, da ko smo sprejemali fiskalno pravilo, ste tudi vi večkrat povedali, kako je pomembno, da konsolidiramo javne finance. In dobili smo neko sicer kratkoročno podaljšano obdobje, da proračunski primanjkljaj oziroma javnofinančni primanjkljaj znižamo pod 3 % BDP-ja, in sicer do 2015. Po naši oceni je bila napačna politika, kjer se je samo varčevalo. In dejstvo je, da je na strani odhodkov vlada že posegala - tako vaša kot tudi naša - še nekaj dodatno v krčenje izdatkov, zato je po naši oceni prav, da tudi na strani prihodkov posegamo v povišanje fiskalne izdatnosti tistih davčnih ukrepov, ki imajo skladno z davčno teorijo in izkušnjami prakse najmanj škodljiv vpliv na gospodarsko rast. Največji vpliv ali pa tudi negativni vpliv na rast imajo direktni davki, to so dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb in prispevki za socialno varnost. Za rast najmanj škodljivih pa so davki na potrošnjo, vključujoč okoljske dajatve, in davki na premoženje. Za pomembno povečanje fiskalne izdatnosti davka na nepremičnine se je vlada odločila tudi zato, ker ti davki v Sloveniji prispevajo relativno nizek delež BDP, okoli 0,6 %, v razvitih ekonomijah pa je ta delež lahko tudi trikrat višji, in kot ste rekli tudi sami, se je vlada obenem odločila, da se del davka na nepremičnine zadrži v državnem proračunu in s tem zagotovi znižanje proračunskega primanjkljaja – tako, kot smo si ga zadali, in delitev prihodkov iz obdavčitve nepremičnin med različne ravni države v Evropi ni neobičajna. Se pravi, davek na nepremičnine torej po novem ne bo več namenjen samo nadomeščanju prihodkov občin, ampak tudi prispevanju h konsolidaciji javnih financ. Predlog zakona je v javni razpravi. Stopnje davka, ki se predlagajo, so res nekaj višje kot so danes. Za stanovanjske nepremičnine je dejstvo, da se ocenjujejo prihodki nekoliko višje, ampak je razlog tudi v tem, da danes niso zajete vse nepremičnine, ker še vedno imamo občine, ki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne pobirajo. Tako, kot sem rekla, zakon je v javni razpravi, lahko rečem, da smo posebej skrbno pripravljali tudi analize za določitev davčne stopnje za poslovne in industrijske objekte in ta je določena približno na ravni sedanje efektivne obdavčitve, tako da se pričakuje prihodek iz tega naslova približno v enaki višini kot je danes. Kot že rečeno, je glavni razlog v tem, da smo se za to odločili, ta, da je v tem trenutku v Sloveniji obdavčitev v primerjavami z ostalimi razvitimi ekonomijami relativno nizka in da se po naši oceni konsolidacija javnih financ nikakor ne da izpeljati samo s poseganjem v odhodke.«

Vendar predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič ni bil zadovoljen z odgovorom, zato je predsednici slovenske vlade Bratuškovi postavil dodatno vprašanje.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): »Spoštovana predsednica, v program stabilnosti smo zapisali, da bomo dve tretjini konsolidacije javnih financ naredili z varčevanjem in eno tretjino z novimi davki. To eno tretjino smo že naredili z novim DDV-jem, v predalu je že davek tudi za prejemke in zdaj dodajamo ta nepremičninski davek. Pri odhodkovni strani je sprejeto, resnici na ljubo, to, kar je bilo lani skozi tolikokrat napadeni ZUJF sprejeto za nekaj malega dodatka in sami ste iz te govornice, ko smo sprejemali ta paket, govorili, da pride drugi varčevalni paket. Sam ocenjujem, da je to, da se zdaj več kot podvoji, se pravi skoraj s sto devetdeset in na štiristo sedemdeset milijonov davek na nepremičnine. Sami ste dejali, predvsem lastniki stanovanjskih objektov ter kmetijstvo je tisto, ki bo plačalo, pri gospodarstvu je podobno. Sam sem naredil tudi en zelo enostaven izračun, ker poznam, koliko je hektarov kmetijskih zemljišč, koliko je teh in vaša ocena, ocena po zelo konservativni metodi z nizkimi ocenami vrednosti je, da je slovensko kmetijstvo po vašem sposobno plačati sto milijonov evrov novih davkov. Zagotavljam vam s tega mesta, javno in odgovorno, da to ni sposobno in da povsem napačno ciljate v tako velikem znesku na to populacijo. Po drugi strani tudi verjemite, da je struktura lastništva pri nas nesorazmerna s tem, kakršna je struktura lastništva na Danskem in podobnih deželah, kjer so drugače vlagali v te nepremičnine v preteklosti. Naši ljudje so gradili, se odrekali marsičemu zato, da bodo imeli mirno starost. Zdaj pa je ocena vaše vlade, da so upokojenci s štiristo, petsto evri na lokacijah, kjer so visoko ocenjene, sposobni plačati tudi dve, tri pokojnine za ta davek. Verjamem, da bo javna razprava prinesla bistvene in korenite spremembe predvsem pa ni prav, da se slovenske občine obdavči še za njihove šole, vrtce, …«

ALENKA BRATUŠEK: »Čeprav ni bilo dodatnega vprašanja, vseeno še enkrat.

Zakon je v temu trenutku v javni razpravi. Še vedno smo na tem, da je treba konsolidacijo izpeljati tako, kot ste povedali, dve tretjini na strani odhodkov in eno tretjino na strani davkov. Samo to ne pomeni v enem letu, gospod Bogovič. Program stabilnosti je za neko obdobje narejen in ko boste vsa ta leta in ukrepe sešteli, pa še leto 2012 dajte zraven, kjer ste radikalno posegli v določene odhodke, boste ugotovili, da to še kako drži. In se pripravlja, bom rekla, tudi nov paket varčevanja. Po naši oceni je, kot sem rekla, davek, o katerem govorite, davek, ki bo najmanj ali pa najmanj negativno vplival na gospodarsko aktivnost v državi. Tudi marsikateri mlad človek si želi kupiti stanovanje, pa ne more, ker so cene previsoke. Tako da je treba pogledati celotno prebivalstvo, ne samo eno - bom rekla - ali pa malo več generacij. Po naši oceni je predlog zakona pravičen, tisti, ki imajo več, bodo pač plačali več davkov.

In že na zadnji predstavitvi programa stabilnosti sem povedala, in še vedno mislim enako - v Sloveniji bomo morali odpreti eno malo širšo razpravo o tem, ali smo oziroma so naši ljudje pripravljeni iti po neki baltski poti, kjer so radikalno zniževali pravice, ukinjali javno šolstvo, javno zdravstvo in tako naprej in zato lahko imajo tudi nižje davke, ali pa smo še vedno pripravljeni na nekoliko večjo solidarnost in socialno državo, ampak zato bomo morali na eni strani tisti, ki imamo nekaj več, plačati več davkov, da bomo lahko na drugi strani tistim, ki pa res nimajo nič, zagotovili tisti minimum, ki si ga po moji oceni zasluži vsak človek.»

A predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič tudi z dodatno razlago ni bil povsem zadovoljen. Za besedo je zaprosil še tretjič.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): »Spoštovana predsednica, tudi sam bi zelo rad videl, da bi v Državnem zboru spregovorili o davčni politiki vaše vlade, žal je bilo malo napisanega v koalicijskem sporazumu in tudi ukrepi prihajajo korak za korakom. Sam nisem vašega mnenja, da uvajate ukrepe, ki so najmanj škodljivi za slovensko gospodarstvo, verjamem, da je pri tem davku veliko stvari, okoli katerih je treba spregovoriti. Ko govorimo o davkih, je prav, da se zavedamo, da bo javni standard možen tudi od tega, če bo preživelo gospodarstvo, če bodo preživeli obrtniki, podjetniki, kmetje. Zato predlagam, da se na naslednji seji opravi ta vsebinska razprava in da resnično odgovorno pogledamo državljankam in državljanom v oči in povemo, kje vidimo, da so priložnosti za to, da konsolidiramo slovenske javne finance. Sam, kot sem že dejal, nisem tega mnenja, da je na slovenskem kmetijskem prostoru moč pobrati poleg že povečanega katastrskega dohodka še novih 100 milijonov evrov obdavčitve premoženja, kjer vemo, da je celotna realizacija v kmetijstvu milijarda na leto, ocena iz konservativne ocene premoženja pa je, da so pričakovanja vaše vlade novih sto milijonov davkov. Zagotovo slovenski upokojenci, ki so v 70., 80., 60. letih gradili ta stanovanja, niso računali, da bodo na jesen svojega življenja 2, 3 pokojnine plačali za ta davek, če je njihova lokacija še v tistih delih države, kjer je ta obdavčitev, vrednost nepremičnin toliko večja. Izkušnje, ki jih imamo zdaj tako iz prvega poizkusa nepremičninskega davka, izkušnje, ki so zdaj iz sporne uvedbe povečanja katastrskega dohodka, vemo da so tudi evidence zelo pomanjkljive v slovenskem prostoru, zato mislim, da je prav, da se na uvedbo takega davka lotimo temeljito, da imamo te simulacije in da se nam ne bo zopet zgodilo to, kar se nam je zgodilo, da bomo tako kot na tej seji potem ad hoc popravljali zakone, ki prinašajo veliko zmede v ta naš prostor. Zato, spoštovane kolegice in kolegi, mislim, da je prav, da se na julijski seji s to problematiko srečamo. Verjamem, da bo treba spregovoriti tudi o programu stabilnosti in ostalih stvareh in razprava v tem Državnem zboru na to temo mislim, da je več kot nujna in zaželena in zato predlagam, da se sprejme takšen sklep, da se na naslednji seji opravi razprava o mojem vprašanju.»