Ljubljana, 17. 6. 213 - Ustno poslansko vprašanje poslanca SLS Franca Pukšiča ministru za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregorju Virantu_»ALI BI SLOVENIJA RES LAHKO SHAJALA S 100 OBČINAMI MANJ?«

15. redna seja DZ RS

FRANC PUKŠIČ (PS SLS): »Gospod minister, pred kratkim ste izjavili, da bi lahko država shajala s približno 100 občinami manj, kot jih imamo. Jaz sem vam v šestih alinejah korektno postavil nekaj vprašanj in verjetno boste odgovorili nanje. Preden pa v bran temu, kar bom povedal, povem nekaj argumentov, se mi to vaše stališče zdi približno enako trdno, kot je bila izjava koprskega župana Popoviča, ko je rekel, da bo odstopil, ko bo odstopil papež. Papeže je odstopil, Popovič je na svojem mestu. Zato ne verjamem v izpeljavo te vaše izjave. Lahko, ampak ne verjamem, da boste to uspeli narediti. Zakaj ne, povem z argumenti, torej zaradi teh argumentov, ki jih bom naštel. Minister, oba veva, da je zadolženost slovenskih občin tam okoli milijon in pol ali približno za 300 let manj, kot bo vloženo v Novo ljubljansko banko z dokapitalizacijo, to pomeni 300 let bi se lahko slovenske občine zadolževale, pa vendar so s tem tudi delale in ustvarjale investicije. Stroški zaposlenih funkcionarjev v slovenskih občinah so 6 % proračuna občin ali 120 milijonov za nekaj manj kot 5000 zaposlenih. Po podatkih, ki jih imam, se je v zadnjem času število zaposlenih v državni upravi povečalo, v glavnem pa imamo po mojem prepričanju veliko preveč raznih agencij in direkcij. Mislim, da smo unikum v državi, ko imamo direktorje direktoratov, direktor direktorata, skratka verjetno zaradi tega, da so boljše plače. Ko govorim o investicijah, torej približna ocena je okoli 70 % investicij vodijo občine, šele ali samo 30 % prek države. Če bi imeli regije, bi bilo to razmerje nekoliko drugačno in stanje v tej državi bi bilo bistveno boljše, tudi izkoriščanje evropskih

sredstev bi bilo boljše. Po mojih podatkih bo v Bruslju ostal približno milijon in nekaj tega denarja. Slovenske občine razpolagajo samo z 12 % državnega proračuna.«  

DR. GREGOR VIRANT_ »No, formalnega predloga v obliki zakona ali v obliki nekega koncepta zmanjšanja števila občin ta trenutek še ni, zato mislim, da so razprave in da je to dvigovanje prahu, ki smo mu priča zadnje čase, v bistvu preuranjeno. Ko bo koncept izdelan in na ministrstvu ga izdelujemo, v sodelovanju z Ministrstvom za finance, takrat bo čas za to, da predebatiramo in prediskutiramo, koliko občin dejansko rabimo v Sloveniji. Osebno stojim za to svojo oceno, da smo Slovenijo preveč razdrobili, da imamo občin preveč in da bi bilo upravljanje bistveno bolj racionalno, če bi imeli manjše število občin in če bi se držali zakonsko določenega pogoja, da lahko občina deluje samo, če je na območju najmanj pet tisoč prebivalcev. To od 2010 določa Zakon o lokalni samoupravi, torej po 2010 ni možno ustanoviti občine, ki bi imela manj kot pet tisoč prebivalcev, za nazaj so pa ostale tudi tiste manjše. Ustavno sodišče je v več svojih odločbah povedalo, da je bil Državni zbor pri ustanavljanju občin arbitraren, da je ravnal arbitrarno, da je v določenih primerih ustanovil občino z manj kot pet tisoč prebivalci, v drugih primerih pa ne. Včasih so bile občine ustanovljene celo mimo volje prebivalcev, izražene na referendumu, drugič spet nekje, kjer je referendum dal pozitivni izid, občine v Državnemu zboru niste ustanovili. Skratka, vse skupaj se je delalo zelo, zelo arbitrarno, zelo počez, zelo čez prst in dostikrat kot posledica nekih političnih kupčij in kupčkanj. To ni dober koncept lokalne samouprave. Zdaj imamo v Sloveniji nebroj naselij, krajev, ki bi mogoče želeli imeti svojo občino, pa imajo manj kot pet tisoč prebivalcev, in je ne morejo imeti. Tisti, ki so pa prišli skozi na podlagi takšne arbitrarnosti po 1994, pa danes svoje občne imajo. In že tukaj je ena velika, velika neenakost. Veliko razlogov za zmanjšanje števila občin vidim; prvič, če vzamemo samo stroške za sejnine in plačila funkcionarjev, pa je to najmanj pomembna stvar pri celi zgodbi v bistvu, ampak že to samo po sebi znaša na letni ravni približno deset milijonov. Torej, deset milijonov bi privarčevali na letni ravni samo s plačami in sejninami in tako naprej županov, podžupanov in članov občinskega sveta. Pa pravim, to še zdaleč ni v celi zgodi najpomembnejša zadeva. Število zaposlenih v občinskih upravah se je od začetka lokalne samouprave več kot podvojilo, medtem ko se število zaposlenih v državni upravi, za razliko od tega, kar ste v vprašanju zatrdili, od 2005 zmanjšuje. Dosledno postopoma zmanjšuje. Ti podatki so znani, so javno objavljeni na spletni strani in držijo. V občinah se število zaposlenih povečuje! Na začetku je bilo predvideno, da naj bi imele občinske uprave po enega zaposlenega na tisoč prebivalcev. Danes je ta številka več kot 2,5-krat večja, se pravi število zaposlenih v občinskih upravah se je podvojilo. Najmanjše občine, tiste po dva tisoč prebivalcev porabijo 25 % svojega proračuna za funkcioniranje administracije, funkcionarjev in zaposlenih uradnikov, pa tudi to ni najpomembnejša zadeva. Najpomembnejše je to, da smo Slovenijo, ki je že tako relativno majhna država po številu prebivalstva in po teritoriju, atomizirali, razparcelirali na 212 malih občin namesto da bi koncentrirali kadrovske in finančne vire. Če bi finančne in kadrovske vire skoncentrirali, mislim na občinske proračune, pa tudi na evropska sredstva, ki se dobijo na razpisih, bi bil ta denar, bi bili ti resursi bistveno bolje izkoriščeni. Poglejte,  Danska, Irska recimo, države primerljive velikosti, imajo drastično manj občin, Danska jih ima 98, Irska jih ima 83. In še za konec tega prvega dela odgovora, nikomur ne bomo vzeli pravice do lokalne samouprave, nikomur ne bomo vzeli občine, vsak državljan Republike Slovenije ima po ustavi pravico do lokalne samouprave, ki jo uresničuje v občini, v kateri živi, in tudi če občine združimo, bomo prebivalci Slovenije uresničevali lokalno samoupravo pač v tisti občini, v kateri bomo živeli.«

Poslanec Franc Pukšič je ministru Virantu zastavil še dodatno vprašanje.

FRANC PUKŠIČ (PS SLS): »Minister, letos se je pokazalo, od 1994 naprej do danes, v 19-ih letih, bo to, kar pravite, nimate prav, in da čisto navadna statistika pač vedno vsepovsod ne velja. Res je, da je to segedin, ampak vendarle je treba gledati iz vidika, kar se je prijelo in kar je dobro v tej državi. Zakaj ukinjati, uničevati tisto, kar je edino dobro, seveda lahko to ima neke druge namene, ampak kasneje o tem.

Govorili ste o Švici, Danski in tako dalje. Sosednja Avstrija ima 2.300 pa nekaj občin, več kot polovica občin ima manj kot 2 tisoč prebivalcev, Švica ima približno 1.500 prebivalcev na občino oziroma več je takšnih občin, ki ima manjše, celo tam po 12 prebivalcev na občino. Nemčija recimo 10 prebivalcev, pa tudi ima 11 tisoč in nekaj občin. Torej o teh podatkih v članicah Evropske unije se pravzaprav žal ne govori, okrog 120, 130 tisoč občin je v Evropski uniji. In seveda vse to, kar pravite, minister, sejnine in tako dalje, poglejte, samo dolg, ki so ga občine naredile in odstotek investicij, ki jih izvajajo v primerjavo z državo, in če je tisti dolg za tisto sejnino, ki ga podeseterijo ljudje, tudi z nadzorom, če hočete, toliko vredno, kot pa seveda na drugi strani, ki  ga birokrati iz Ljubljane pač opravljajo, ali pa se opravlja tako, kot se opravlja. Morate priznati, da so prav podeželske občine postale razvojna jedra in, minister, marsičesa ne bi bilo, in Slovenija je danes ena od redkih držav, kjer je več kot polovica prebivalstva na podeželju. Če bi to naredili, bi bili danes Osilnica in haloška občina že zdavnaj prazni.«

DR. GREGOR VIRANT_ »Ja, če še malo podkrepim, ponazorim tisto, kar sem prej govoril o dvojnem konceptu lokalne samouprave v Sloveniji. V Sloveniji ena sedmina prebivalstva živi v občinah z manj kot 5 tisoč prebivalci, torej v tistih občinah, ki bi jih po konceptu, če bi obveljal tak, kot sem ga jaz zastavil, združili, pridružili drugim občinam, ali pa bi se občine med sabo združevale, gre za eno sedmino prebivalstva. Šest sedmin prebivalstva že danes živi v občinah nad 5 tisoč prebivalcev in ko je bil 1994 pisan Zakon o lokalni samoupravi, ta meja 5 tisoč ni bila postavljena na pamet. Takrat je stroka ugotovila, da glede na naloge, ki so predvidene, ki naj bi jih občine opravljale, da je 5 tisoč prebivalcev tista prava, normalna številka, ki bi morala veljati za vse slovenske občine. Potem se je pa začel lovopust na občine in tisti, ki je bil tukaj najmočnejši in najhitrejši, je izposloval občino, drugi pa ne. Potem so imele pa še nekatere občine ta privilegij, da so imele svoje župane za poslance Državnega zbora, druge pa ne, in tukaj se je pač ustvarila velika neenakost med slovenskimi kraji - glede na različne koncepte lokalne samouprave, glede na privilegij, ali si imel svojega župana v parlamentu ali ga nisi imel, tako so nastale razlike, država, Državni zbor, vlada pa mora gledati na Slovenijo kot na celoto in mora poskrbeti, da so pogoji povsod enaki in da obstaja nek racionalen sistem upravljanja v državi. Občin je 212 oziroma 211, 212. Vemo, katera je, in verjemite v 211-ih, 212-ih občinah je zelo težko izvajati učinkovit nadzor. Vprašajte Računsko sodišče, kaj si misli o poslovanju slovenskih občin. Veliko je poslovanja po domače. Zelo veliko je poslovanja po domače in več, kot je občin, manj je možnosti, da se izvaja učinkovit nadzor s strani proračunske inšpekcije, s strani Računskega sodišča in drugih nadzornih organov v tej državi. Torej, še enkrat bom rekel, nihče ne bo v Sloveniji ostal brez lokalne samouprave, to je ustavna pravica. Seveda se zelo dobro zadevam, da gre za občutljivo področje, zato se tukaj ne mislim zaganjati z glavo skozi zid, ampak bomo zadevo temeljito prediskutirali znotraj koalicije, tudi s stroko, našli rešitve, kako se lahko ta postopek spelje tako, da bo ustavno popolnoma neoporečen, da bo pravno korekten in ko bodo zadeve pripravljene do te mere, jih bomo seveda predstavili tudi vam, opozicijskim strankam, in se o tem pogovorili.»

Poslanec SLS Franc Pukšič pa je za besedo zaprosil še tretjič.

FRANC PUKŠIČ (PS SLS): »V skladu z 246. členom predlagam, da opravimo razpravo v zvezi z odgovorom z gospodom ministrom. Začel sem z dvomom, in zdaj, ko ste zaključil, gospod minister, da boste znotraj koalicije prediskutirali, itd., je ta moj dvom še toliko bolj upravičen. Ne bo vam uspelo, tako kot pač po večini odstopov, ko je papež Ratzinger odstopil. Ne bom vam uspelo, tudi zaradi tega ne, ker pravite, da boste znotraj koalicije. Ne boste. Znotraj koalicije teh stvari ne boste spreminjali. Ne boste jih spreminjali, zato, ker ste premajhni. Zato ne, ker za ustanovitev občin, ukinjanje občin, itd., je potrebna 2/3 večina oziroma zadeve so zapisane z Ustavo, Evropsko listino o lokalni samoupravi, itd., ki smo jo tudi mi tukaj sprejeli. Dejstvo je, da s tem, ko smo ustanovili občine, na kakršenkoli način, bile so ustanovljene v tem Državnem zboru. Več koristi je bilo, če profesorji, doktorji, itd., drugi, ki so zaposleni v Državnem zboru, svetniki, velike mestne občine, ljubljanska občina, ki je med najbolj zadolženimi, ne bi opravljali dvojnega dela, ampak seveda to ne gre zato, ker je to zlobirano iz posameznih lobijev, jaz tebi, ti meni. Glede na to, gospod minister, da sem vam poslal pisno šest ali nekaj argumentov, ki sem jih čisto na začetku omenil, pa res nisem dobil na nobeno niti enega odgovora, kaj šele recimo stukturiranje vaše ocene prihodkov 200 milijonov evrov, katere občine boste ukinili oziroma na kakšen način, ali boste spoštovali slovensko ustavo, itd., kar že lahko zdaj vprašate, brez nekih stroškov, tiste ki bi jih vi ukinjali, kako in kaj, seveda sem prepričan bolj, da gre tukaj za verjetno dve zadevi. Ali gre za tako imenovano politično kost, ki se meče ljudem, namesto da bi se ukvarjali s prenosom nekaterih stvari z upravnih enot, iz ministrstva na medobčinske uprave, ker to smo v občinah znali narediti, bi se ukvarjali z gradbenimi dovoljenji, s prostorskim planom, s tem, da bi investitorji lahko prišli v državo, itd., bi se ukvarjali s programom razvoja 2014, 2020 na regionalni ravni. Skratka, vse to so razlogi, in če bo koalicija želela kaj dobrega, potem bo tudi podprla to razpravo, torej podprla možnost te razprave, da naredimo eno korektno razpravo.»