Ljubljana, 7. junij 2013 - Poslanska skupina SLS je zaradi dogodkov v sredo, 5. junija 2013, ko je vladna koalicija poskušala izpeljati sejo parlamentarnega odbora za pravosodje brez vednosti opozicije, vložila pobudo za razlago 47. člena Poslovnika Državnega zbora RS. Namreč o sklicu seje nista bila obveščena ne predsednik omenjenega odbora, ne poslanka in podpredsednica SLS Jasmina Opec, ki je tudi podpredsednica Odbora za pravosodje DZ, čeprav sta bila oba prisotna v Državnem zboru RS. Ker gre za prvovrstni škandal, za katerega so poslanci SLS že ostro protestirali pri predsedniku DZ RS Janku Vebru, so danes vložili še pobudo tudi za razjasnitev 47. člena, ki govori o nalogah predsednika parlamentarnega odbora in nalogah podpredsednikov. Čeprav so se podobne nejasnosti že dogajale, pa je bila namerna zloraba poslovniških določil minulo sredo vseeno kaplja čez rob in po mnenju SLS brez podrobnejše razlage tega člena, normalno delo v okviru delovnih teles ni več mogoče. Celotno pobudo si lahko preberete v nadaljevanju_
Datum: 7. junij 2013
g. Franc Pukšič
predsednik
Komisija za poslovnik
ZADEVA_ Pobuda za razlago 47. člena Poslovnika Državnega zbora RS
Obrazložitev:
47. člen Poslovnika Državnega zbora RS na kratko opredeljuje naloge in zadolžitve predsednika delovnega telesa ter vlogo podpredsednika delovnega telesa_
47. člen
(1) Predsednik delovnega telesa sklicuje in vodi seje delovnega telesa ter javne predstavitve mnenj, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev na seji delovnega telesa ter skrbi za pripravo poročil in sklepov delovnega telesa.
(2) Podpredsednik delovnega telesa pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča, če je odsoten ali zadržan.
V dosedanji parlamentarni praksi so se že nekajkrat pojavile nejasnosti v zvezi z vlogo podpredsednika pri delu delovnega telesa DZ RS. Seveda je v splošnem pričakovati, da bo sodelovanje predsednika in podpredsednikov, bodisi gre za enega, dva ali tri podpredsednike, potekalo v dobrih medsebojnih odnosih, kjer bodo potekala redna usklajevanja okoli načina dela in nalog v okviru delovanja delovnega telesa. Velikokrat pa se v praksi zaplete pri razlagi pristojnosti posameznega podpredsednika delovnega telesa pri organiziranju dela. Največkrat se je problem pojavil pri pristojnostih podpredsednikov v primeru, ko je predsedujoči odboru odsoten ali zadržan.
Tako so v zgodovini slovenskega parlamentarizma že bili primeri, ko je podpredsednik, ki je nadomeščal predsednika zaradi njegove odsotnosti, sprejemal samostojne odločitve, ki niso bile v celoti usklajene, skliceval seje, s katerimi predsednik v odsotnosti niti ni bil seznanjen ali pa jim je izrecno nasprotoval in podobno ... Največkrat se je ta problem pojavil v primerih parlamentarnih preiskovalnih komisij, kjer je sodelovanje predsednika in podpredsednikov pri organizaciji dela še toliko bolj pomembno, a je še toliko bolj oteženo, saj je preiskovana tematika velikokrat jedro spora med različnimi strankami.
Do najbolj nenavadnega primera je prišlo pred nekaj dnevi, ko je eden izmed podpredsednikov enega izmed parlamentarnih delovnih teles povsem samostojno in brez vednosti predsednika odbora in druge podpredsednice odbora sklical preložitev že sklicane seje na zgodnejši datum in uro. To dejanje je bilo izpeljano navkljub dejstvu, da sta bila tako predsednik tega odbora, kot podpredsednica odbora prisotna v stavbi Državnega zbora RS in tako tudi na svojem delovnem mestu. Najbrž ni treba izpostavljati, da je imelo takšno dejanje za posledico kaotično dogajanje, ko ne poslanci, predvsem člani delovnega telesa, ne posamezne poslanske skupine niso vedele ali je seja sklicana v skladu s postopki ali pač ne. Večina izmed opozicijskih poslancev je za sejo izvedela že po začetku zasedanja preko televizijskega prenosa.
V Poslanski skupini SLS se zavedamo, da Komisija za poslovnik ni arbiter, ki bi razsojal napačno razumevanje oz. kršenje poslovnika za nazaj. Vsekakor pa več kot očitno 47. člena Poslovnika DZ RS omogoča tako široke interpretacije njegove vsebine, da normalno delo v Državnem zboru RS v okviru delovnih teles ni več mogoče. Zato je sprejetje podrobnejše razlage 47. člena in zelo jasne opredelitve nalog ter pooblastil predsedniške in podpredsedniških funkcij v delovnih telesih več kot nujno.
Glede na to, da so predsedniška in podpredsedniška mesta razdeljena po sistemu koalicija - opozicija v povezavi s številom poslancev posamezne poslanske skupine, v Poslanski skupini SLS ne vidimo razloga, da ne bi v Poslovnik DZ RS vnesli razlago 47. člena, ki bi omogočala natančnejše tolmačenje tega člena, ki bi v bodoče veljal za vse, ne glede na njihov položaj v poziciji ali opoziciji.
Poslanska skupina SLS zato predlaga pripravo natančne razlage 47. člena Poslovnika Državnega zbora RS v kateri bo natančno opredeljeno v katerih primerih podpredsedniki delovnih teles lahko opravljajo naloge in zadolžitve predsednika delovnega telesa.
V Poslanski skupini SLS predlagamo, da podpredsedniki delovnih teles delujejo izključno v okviru pooblastil, ustnih ali pisnih, ki jim jih podeli predsednik odbora. Poslanska skupina SLS tudi predlaga razlago v smeri, da podpredsednik delovnega telesa pridobi polna pooblastila za vodenje odbora samo po pisnem pooblastilu predsednika odbora z izjemo situacij, ko zaradi bolezni ali druge višje sile ni zmožen opravljati svoje funkcije.
V nasprotnem primeru, brez podrobnejše razlage 47. člena Poslovnika DZ RS o tem kaj so naloge predsednika delovnega telesa in v katerih primerih se prenašajo na podpredsednike, lahko upravičeno pričakujemo, da se bo podobna situacija okoli sklicevanja seje delovnega telesa, kot smo ji bili priča pred dnevi, že v kratkem ponovila in na ta način znova osramotila institucijo Državnega zbora RS.
Mihael Prevc
vodja Poslanske skupine SLS