Predlog nepremičninskega davka je »inkasantski« ukrep, da bi se prikrila nesposobnost Vlade RS za ureditev javnih financ brez dodatnega obremenjevanja gospodarstva in ljudi

Ljubljana, 27. junij 2013 – Na današnji novinarski konferenci sta predsednik SLS Franc Bogovič in podpredsednik SLS Janez Tomšič predstavila pripombe Slovenske ljudske stranke na predlog Zakona o davku na nepremičnine, ki je v javni obravnavi do 28. junija 2013, in zahteva za umik zakonskega predloga iz postopka

v Slovenski ljudski stranki napovedano obdavčenje nepremičnin gledamo skozi kontekst posrednih in neposrednih vplivov tako na celotno gospodarsko sliko v državi, kot na socialne posledice novega davka na prebivalstvo.

Republika Slovenija je v zadnjem obdobju sprejela dodatne ukrepe za povečanje proračunskih prihodkov. Vlada je doslej večkrat javno poudarila, da je treba poleg konsolidacije javnih financ in sanacije bančnega sistema sprejeti tudi nujne ukrepe za povečanje gospodarske rasti.

V ta namen bi morala po prepričanju SLS Vlada RS pripraviti radikalnejše ukrepe v segmentu odhodkov proračuna (kot to ves čas počno gospodarski subjekti) oz. le – te predrugačiti na način, da bi hkrati_

-    celo povečala proračunske odhodke za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti,

- razbremenila javnofinančne obremenitve slovenskih gospodarskih subjektov z zmanjšanjem davščin.

Vlada je spomladi 2012 že sprejela določene ukrepe, ki bi pospešili gospodarsko rast, a je letos nova vlada smer spremenila in jo v zadnjem času izrazito zaostrila v škodo gospodarstva. Ob zmanjševanju proračunskih odhodkov za podjetništvo in konkurenčnost, kakor tudi z dodatno obremenitvijo gospodarskih subjektov z višjim DDV, prispevki za obnovljive vire energije, davki na sladke pijače, potencialnimi višjimi prispevki za zdravstvo, je očitno, da je nova Vlada RS napovedala oster boj z  gospodarskimi subjekti. S tem daje jasen signal, da si ne želi gospodarske rasti v državi, celo nasprotno, da je nadaljnja gospodarska stagnacija sprejemljiva zaradi ozkih političnih ciljev vladajoče elite, ki skrbno pazi na svoje skupine volivcev. Vlada ob tem namerno zanemarja dejstvo, da je gospodarstvo ključni vir rasti in ključni plačnik davkov.

V ta sklop za gospodarstvo pogubnih ukrepov spada tudi davek na nepremičnine, kakor ga je predlagala Vlada RS. Vlada RS kot predlagatelj osnutka zakona si pri tem dovoli v posmeh gospodarskim subjektom zapisati, da »davek na nepremičnine neposredno pospešuje gospodarski razvoj posameznega okolja, od česar imajo koristi tako občina kot lastniki posameznih nepremičnin« , pri tem pa vlada pozabi predstaviti podatke, da se pričakuje najmanj 467 milijonov evrov davčnega izplena, ki bi se lahko dvignil na kar 701 milijon evrov  iz sedanjih 192 mio evrov ! Po izračunih bi se obremenitev nepremičnin najbolj poznala v občini Rogaševci, kjer bo lahko višja za 9.602 %, povprečno bo pa ob upoštevanju maksimalnih stopenj višja za 243,40 %. Tako seveda ne morejo veljati populistične napovedi predsednice Vlade RS mag. Alenke Bratušek, da obremenitev ne bo nič višja od današnje ureditve.

Vlada RS predlaga, da se davčne stopnje za nepremičnine v gospodarski funkciji (poslovna, industrijska ter kmetijska raba) gibljejo v razponu od 0,50 do 0,80 odstotka od posplošene tržne vrednosti nepremičnin letno. SLS ob tem ponavlja svoje večletne usmeritve, da nepremičnine, ki so v gospodarski funkciji, ne smejo biti obremenjene z davkom na lastništvo, saj to predstavlja ekonomsko dvojno obdavčenje. Od nepremičnin v gospodarski funkciji se namreč plačujejo davki od eksploatacije teh nepremičnin, predvsem davek na dohodek pravnih oseb in dohodnina. Nedopustno je, da se subjektom, ki uporabljajo nepremičnine za doseganje dohodkov na trgu, predpiše dodaten davek na lastništvo nepremičnin. Če pa Vlada zaradi načela davčne nevtralnosti namerava vztrajati pri svojih stališčih v predlogu zakona, SLS vztraja, da je treba morebitni davek na nepremičnine šteti kot akontacijo davka na dohodek pravnih oseb oz. dohodnine (t. i. davčni kredit). V SLS pričakujemo, da obremenitev gospodarstva iz naslova tega davka v nobenem primeru ne bo presegla sedanjih dajatev iz naslova nadomestil za stavbna zemljišča.

SLS tudi nasprotuje uzurpaciji državnega proračuna na davčnem viru, ki je izrazito lokalnega pomena in značaja. Obdavčitev nepremičnin mora biti absolutno prihodek občin, ki so po naši ustavni ureditvi pristojne za urejanje okolja. Argument vlade, da je treba kar polovico virov nameniti državnemu proračunu (vzpostavitev evidenc, urejanje prostora z državnimi načrti), je neprimeren. Država naj obračuna stroške s pobiranjem morebitnega davka po načelu dejanskih stroškov, naj pa občinam prepusti ta vir, saj so le–te pristojne za urejanje prostora, lokalni razvoj in so za to tudi usposobljene.

V kolikor bi omogočili, da tovrstna obdavčitev v celoti ostane prihodek občin, v SLS predlagamo, da se višina stopnje obdavčitve nepremičnin v lasti gospodarskih subjektov prepusti občinam. Tako bi lahko same ustvarjale konkurenčnejše okolje za investicije in se tudi na podlagi gospodarskih in socialnih razmer v občini odločale o višini stopnje davka in s tem privabljale nove investicije in odpiranje delovnih mest.

Po oceni SLS sicer davek na nepremičnine, kot je predlagan, predstavlja slab in obupen poskus Vlade RS, da zapolni proračun. Ta davek bo prizadel vse segmente družbe, tako tiste socialno najšibkejše, vse upokojence, kakor tudi tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost v naši državi, torej ustvarjalne segmente družbe. SLS bo nasprotovala vsaki davčni obliki, ki bo dodatno obremenjevala subjekte in nepravično razdeljevala bremena krize v družbi. SLS tudi ocenjuje, da gre pri predlogu Vlade RS za tipični »inkasantski« ukrep, katerega namen je prikriti nesposobnost Vlade RS urediti javne finance brez dodatnega obremenjevanja gospodarstva in ljudi.

Problemi predlaganih rešitev po posameznih segmentih zakona

Nesorazmerna dodatna davčna obremenitev

Ne samo, da davek predvideva povsem nove finančne vire za državni sporazum, ob tem še spodbuja občine, naj povečajo tudi svoje delež v obdavčitvi. Ocenjeni dodatni davčni izplen pri maksimalno izkoriščenih davčnih stopnjah pa je 500 milijonov evrov, kar nikakor ne more  biti izpeljano brez velikih vplivov na padec konkurenčnosti, potrošnje, dobičkov itd. Poleg tega simulacije novega davka po občinah zelo jasno kažejo, da bo obremenitev državljanov nesorazmerna, saj nova davčna obremenitev v urbanih središčih v povprečju nekajkrat manjša kot v manjših središčih in podeželju, kjer je življenjski standard ljudi prav gotovo nižji.

Primeri iz simulacij povišanja davka glede na sedanje stanje obdavčitve v urbanih središčih:

Celje, 10 %

Koper, 121 %

Maribor, 67 %

Ljubljana, 102 %

Murska Sobota, 80 %

Nova gorica, 80 %

Novo mesto, 80 %

Postojna, 48 %

Velenje, -22 %

Jesenice, 85 %

Kranj, 134 %

Primeri iz simulacij povišanja davka glede na sedanje stanje obdavčitve v nekaterih srednje velikih občinah:

Bled, 343 %

Bohinj, 361 %

Brežice, 358 %

Grosuplje, 358 %

Kočevje, 374 %

Krško, 335 %

Metlika, 375, %

Sevnica, 688 %

Šentjernej 354 %

Tolmin, 441 %

Primeri iz simulacij povišanja davka glede na sedanje stanje obdavčitve v nekaterih drugih manjših občinah:

Borovnica, 582 %

Bovec, 431 %

Cerklje na Gorenjskem, 842 %

Dobrova, Polhov Gradec, 1038 %

Ivančna gorica, 1701 %

Komen, 692 %

Ljubno, 593 %

Luče, 1127 %

Osilnica, 769 %

Rogaševci, 9502 %

Sveti Jurij, 933 %

Velike Lašče, 820 %

Vodice, 2417 %

Vojnik, 847 %

Kostel, 628 %

Če upoštevamo, da je povprečno zvišanje obremenitve 143,4 %, potem lahko zelo jasno vidimo, kateri del prebivalstva bo nosil največji delež nove davčne obremenitve. Med tem seveda ni nepomembno, da občine navedene v prvi simulaciji, katerim se bo obremenitev povečala zgolj v povprečju za 80 %, obsegajo več kot 1/3 slovenskega prebivalstva. Ali naj bi bil to res pravičen davek, ko bodo preostali plačali razliko? Zato v SLS ostro nasprotujemo takšni nesorazmerni obdavčitvi, saj je iz podatkov razvidno, da se večino načrtovanih dodatnih prihodkov pričakuje iz manj razvitih, perifernih območij. Tovrstni davek ne sledi smernicam in zavezam zagotavljanja enakomernega regionalnega razvoja, temveč spodbuja nadaljnjo centralizacijo države.

Neustrezno pripravljena podlaga za pravilno ugotavljanje davčne osnove in neusklajenost podatkov z dejanskim stanjem

 

Ocenjene tržne vrednosti GURS-a izhajajo iz popisa leta 2006. Po izkušnjah tedanjega popisa, ta ni bil opravljen po merilih, ki bi omogočala zelo natančno in zavezujoče pridobivanje podatkov o nepremičninah, in kot tak je zelo šibka podlaga za izvajanje takšnega zakona. Pred njegovo implementacijo bi se nujno moralo izvesti dovolj dolgo obdobje, da se odpravijo vse napake in pomanjkljivosti. Problemi so predvsem pri neusklajenosti podatkov v registru nepremičnin z dejanskim stanjem, urediti je treba črne gradnje, neprijavljene prizidke in druge posege, neustrezne spremembe namembnosti, nepravilna vrednotenja, ugotoviti spremembe na nepremičninah, ki vplivajo na posplošeno vrednost od popisa do danes ipd. V SLS smo prepričani, da so evidence trenutno toliko pomanjkljive, vrednotenja pa tako posplošena, da ne odražajo pravičnega ugotavljanja davčne osnove. Pred začetkom veljavnosti zakona in prvega obračuna, morajo biti registri in evidence urejeni, velika večina pritožbenih postopkov, ki bodo nedvomno še sledili, pa ustrezno razrešena.

Obdavčitev nepremičnin za poslovno dejavnost (tudi kmetijsko)

V predlogu zakona je zapisano_ "Davek na nepremičnine neposredno pospešuje gospodarski razvoj posameznega okolja, od česar imajo koristi tako občina kot lastniki posameznih nepremičnin."

V SLS tovrstno argumentacijo označujemo kot zelo slabo šalo, če že ne kot popolni nesmisel. Povišani davek na poslovno nepremičnino v nobenem primeru ne more biti pospeševalec gospodarske aktivnosti, še več, uvedba davka bo poleg dodatne obremenitve podjetij, znižala tržno vrednost nepremičnin, terjala nove slabitve bilanc in zniževala bonitete poslovnih subjektov in jim s tem višala stroške financiranja (pojavile se bodo tudi zahteve po dodatnih zavarovanjih ipd.) Predlagani davek je tudi v nasprotju z nacionalnem strateškim programom, ki nas zavezuje k povečevanju konkurenčnosti gospodarstva.

V SLS ocenjujemo, da si slovensko gospodarstvo ne more privoščiti kakršnegakoli dodatnega obdavčenja iz tega naslova, zato naj se v zakonu kvečjemu nagiba k rešitvam, ki omogočajo dodatne razbremenitve. Kot že omenjeno, v SLS predlagamo, da država določi zgolj široki razpon davčne stopnje za nepremičnine v lasti poslovnih subjektov, občine pa naj se samostojno odločajo, kako visoko stopnjo bodo postavile. Na ta način bi tudi spodbudili tekmovalnost med občinami pri privabljanju novih vlagateljev, stopnja obdavčitve v posameznih občinah pa bi lahko postala zanimiva konkurenčna prednost in priložnost za občine, ki socialno in gospodarsko po razvitosti zaostajajo za slovenskim povprečjem. Seveda pri tej rešitvi mora davek na nepremičnine v celoti pripadati lokalnim skupnostim.

Kmetijska panoga je danes v celoti obdavčena prek katastrskega dohodka. Trenutno se na resornih ministrstvih pripravljajo spremembe metodologije pri določanju katastrskega dohodka, zato končne številke še niso znane, zagotovo pa bodo višje od sedanjih. Z dodatno obdavčitvijo kmetijskih in gozdnih površin ter objektov za kmetijsko rabo, bi uvedli popolnoma nov davek, katerega kmetijska dejavnost nikakor ne bi mogla prenesti. V SLS smo prepričani, da bi predvsem tisti, ki se ukvarjajo s kmetovanjem kot dopolnilno dejavnostjo, začeli slednjo popolnoma opuščati. Pri tem bi hitro začelo prihajati do povečanja neobdelanih kmetijskih zemljišč, ki bi v povezavi z davkom na neobdelana kmetijska zemljišča kmalu privedlo do poplave kmetijske zemlje in posledično popolnih nesorazmerij na kmetijskem nepremičninsko-zemljiškem trgu. Tako kot se nam trenutno dogaja na mejnih območjih, kjer tujci pospešeno kupujejo kmetijsko zemljo, bi lahko postala tudi ostala kmetijska zemljišča po celotni Sloveniji izrazito podcenjena in posledično zanimiva tarča za obsežne nakupe. 

Ob morebitnem sprejemu davčnega zakona v predlagani obliki, v SLS ocenjujemo, da bodo vsa nadaljnja prizadevanja države za povečanje samooskrbe povsem brezpredmetna, zato predlagamo, da se obdavčitev kmetijskih gospodarstev in dejavnosti ohrani v okviru sedanjega katastrskega dohodka.

Obdavčitev kulturnih spomenikov

V SLS glede na poznavanje stanja v naravi ne moremo podpreti kakršnegakoli obdavčenja objektov, ki so vpisani v Register nepremične kulturne dediščine, bodisi so to razvaline, gradovi, spomeniki, sakralni objekti, mostovi, arheološka območja, samostani, pokopališča, grobišča, domačije, kozolci, zidanice ipd... Glede na to, da je ohranjevanje in vzdrževanje kulturne dediščine, ne glede na to, ali je v državni, občinski ali zasebni lasti, že samo po sebi ogromen finančni zalogaj, ki ga pri številnih objektih že danes država oz. lokalne skupnosti niso zmožne zagotavljati, potem je ideja o obdavčitvi teh objektov popolnoma neresna in pomeni na srednji rok propadanje in zmaličenje spomenikov kulturnega pomena. Davek na tovrstne nepremičnine je končni udarec kakršnimkoli prizadevanjem za ohranjanje kulturne dediščine in vlaganje v njeno obnovo in vzdrževanje. Motiva za vlaganje v obnovo tovrstnih objektov s tako visoko obdavčitvijo praktično ne bo več ne v javnem ne v zasebnem sektorju.

Obdavčitev nepremičnin, namenjenih za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo in kulturo

Danes občine za šole, vrtce, in druge vzgojno-izobraževalne objekte, zdravstvene domove, knjižnice, domove za starejše občane plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki pa je seveda njihov lastni proračunski prihodek. Po novi predlagani ureditvi naj bi si država vzela svoj delež v višini 50 odstotkov. V SLS predlagamo, da se tovrstne objekte izvzame iz obdavčitve, sicer lahko to ocenimo zgolj kot ukrep, ki finančno izčrpava občine in se jim na ta način zmanjšuje finančno suverenost.

Možnost konverzije davčnega dolga v lastniške deleže (nacionalizacija premoženja?)

V predlogu zakona 13. člen "dopušča možnost, da se lastnik nepremičnine in občina dogovorita, da se dolg poplača v obliki vzpostavitve lastniškega deleža občine na nepremičnini z davčnim dolgom (konverzija)." Logika je torej naslednja. Kdor ne bo zmogel poravnati davčnih obveznosti, mu bo občina podržavila nepremičnino. Je res to tista rešitev, ki bo državljane spodbujala k vlaganju v lastne nepremičnine? Bomo državljanom na stara leta rubili njihove nepremičnine? Obstaja načrt, kaj naj bi lokalne skupnosti počele z zarubljenim premoženjem?

V SLS sicer podpiramo višje davčne stopnje od dosedanjih na_

• neizkoriščena stavbna zemljišča

• neobdelana kmetijska zemljišča

• prazne stanovanjske nepremičnine

Vendar za vse tri kategorije pričakujemo simulacije učinkov z različnimi davčnimi obremenitvami. Le tako bo tudi možno opredeliti cilje, ki jih želimo doseči z obdavčitvijo, hkrati pa bi lahko tudi videli, ali so predlagane stopnje primerne in prinašajo želene učinke.

SLS v predlogu zakona o davku na nepremičnine vidi izredno nedodelan instrument za polnjenje državnega proračuna in ne sistemski zakon, ki bi poenotil obdavčevanje lastnikov nepremičninskega fonda. SLS zato predlaga Ministrstvu za finance RS, da predlog Zakona o davku na nepremičnine začasno umakne iz postopka ter najprej posodobi evidence in zagotovi pravilno in pravično ugotavljanje davčne osnove na podlagi čim bolj realne posplošene tržne vrednosti. Šele nato bodo nastopili pogoji za sprejetje takšnega koncepta zakona.

SLS tudi poziva pristojno ministrstvo, naj kasneje, vsaj v prvih letih zakona davčne stopnje prilagodi tako, da bo skupni davčni izplen približno enak sedanjemu, morebitne dvige pa naj izvaja postopoma in v razumnem časovnem roku. Novih 275 ali maksimalno dopuščenih 509 milijonov obdavčitev že v naslednjem letu, bi namreč pomenilo prevelik enkratni šok, ki ga slovensko gospodarstvo in prebivalstvo trenutno preprosto ne moreta absorbirati.

Zaradi vseh navedenih razlogov v Slovenski ljudski stranki predlagamo, da Ministrstvo za finance RS preuči vse prejete pripombe in pripravi nov predlog zakona v okviru finančnih obremenitev, ki ne bodo presegale sedanjih dajatev iz tega naslova,  sedanji predlog zakona pa umakne iz postopka.

a