Ljubljana, 16. julij 2013 - Stališče Poslanske skupine SLS k obravnavi Predloga priporočila o problematiki investicije v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj in slovenske energetike je na današnji 41. izredni seji Državnega zbora RS predstavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:

»Spet je na dnevnem redu Državnega zbora problematika TEŠ 6 in žal govorimo o posameznem projektu, ne da bi imeli v rokah strateške dokumente, a žal  s polemiko  želimo predvsem preštevati, kdo je bil v katerem letu minister, in kdo je kriv za kakšen projekt. Slovenska energetika bi morala imeti jasne cilje do 2050, z vmesnimi koraki do 2030 in na takšni osnovi bi morale biti sprejete tudi odločitve. Žal tega nimamo v Sloveniji že zadnjih nekaj let in zato se tudi s posamičnimi investicijami tako ukvarjamo, kot se. Zelo jasno je tudi to, da energetika ni panoga, ki bi se ustavljala na mejah neke države, na katero bi lahko država znotraj svojih okvirov zapirala svoje makroekonomsko okolje, ampak je zelo vpeta v mednarodno okolje. V Sloveniji se že kar nekaj let, zadnjih pet, šest let pogovarjamo o novelaciji nacionalnega energetskega programa, ki je bil sprejet 2003 ali 2004. Zelo hitro je bilo ugotovljeno, da je bolj malo izvedenega, še težje pa se je dogovoriti, kako sprejeti nov strateški dokument.

Sam sem imel priložnost videti švedski dokument, ki je napisan na sedmih straneh. Napisan je bil pol leta po tistem, ko je bil v Evropi sprejet energetsko okoljski paket. In Švedska se je na osnovi dogovora v koaliciji, pogovora v parlamentu, kjer je bil ta dokument sprejet, odločila v tako ključnih stvareh, kot je ta, da ne bodo zapirali nuklearke, ampak bodo podaljšali obratovanje, da bodo še delali na hidro potencialu, da bodo v naslednjih letih vse naredili za to, da bodo na področju avtomobilske industrije prvi na svetu, da bodo naredili energetsko učinkovite objekte in podobno. Mi pa delamo tristo, štiristo strani papirjev, plačujemo strokovnjake in meljemo o tem iz leta v leto, ne sprejemamo pa odločitev. In žal je tako kot na področju energetike še pri marsikateri drugi stvari.

Kar zadeva samo umeščanje in gradnjo TEŠ 6, se samo še pogovarjamo. Že na odboru sem danes dejal - to zadnje desetletje je razdeljeno na dve petletki_ na prvih pet let konjunkture in na drugih pet let finančno gospodarske krize. V času konjunkture sem tudi sam imel možnost sodelovati pri teh odločitvah in takrat se je dajalo praktično pod presojo, da so cene v teh letih zrasle iz štirideset na devetdeset evrov na megavatno uro, da so razpadali energetski sistemi po Evropi, da je bilo v Sloveniji že tam 25 do 30 % električne energije uvožene. Da je bilo vedno težje uvoziti. In v takšnih okoliščinah je bil potem 2007 in 2008 na osnovi dokumentov, ki jih je izdelal najprej TEŠ v okviru holdinga, to je parafirani ti dokumenti, sprejeta ta ključna odločitev, da se gre v to investicijo. Konec 2008, kot smo že danes rekli enkrat, je nastopila gospodarska kriza. Nekaj prej je bil sprejet energetsko okoljski paket, ki je to investicijo postavil pod vprašaj, predvsem pa so se bistveno spremenile makroekonomske okoliščine in drastični padci cene električne energije, cene porabe električne energije. In takrat je nastopil trenutek, ko bi imeli v Sloveniji še čas za trezen pomislek o tej investiciji. Sam sem bil v tistem trenutku v Državnemu zboru RS, prej, kot sem že omenil, tudi v okviru Nadzornega sveta holdinga, in zato sem marca 2009 v teh prostorih postavil poslansko vprašanje predsedniku vlade gospodu Pahorju. To je bilo prvo opozicijsko poslansko vprašanje predsedniku vlade, ki je dobilo tudi zadostno podporo, da smo maja opravili razpravo. Na mizi imam zdaj ta gradiva, vsi jih lahko vidite, magnetograme, in takrat bi se dejansko v Sloveniji morali odločiti in narediti trezen premislek. V tistem trenutku je bilo v okviru pogodbe med podjetjema TEŠ in Alstom plačanih zgolj petindvajset milijonov rezervacije za pogodbo.

Žal se je politika 2009, ko je bil primeren trenutek, odločila, da gre nemoteno s tem projektom naprej. Konec avgusta 2009 je bila podpisana ključna pogodba in od takrat naprej je, spoštovane kolegice in kolegi, ta debata v slovenskem političnem, medijskem in ostalem prostoru bolj metanje peska v oči kot kakšen resen

pogovor. Od avgusta 2009, ko je ta investicija stekla, ko so bile podpisane obligacije z Alstomom na nivoju 900 in več milijonov, okoli te investicije zganjamo zgolj samo  še cirkus. Res pa je to, kar je zdaj omenil minister, da je veliko vprašajev, ali se ta investicija vodi pravilno. Cela vrsta je bila že tudi pregledov organov pregona in, za božjo voljo, naj se enkrat tudi to ugotovi in se na tem področju naredi red!

Kar se tiče same investicije_ naprej je bilo zelo jasno, da je bilo 2009 v finančni konstrukciji, da bodo krediti EIB, EBRD … Ko je investicija narasla, je v prikrojenih programih prišlo odločanje še v parlament. EIB, Evropska investicijska banka, je namreč zahtevala poroštvo parlamenta za tak kredit. Ne vem, zakaj se je 2009, 2010, 2011 odlašalo s tem. Vem pa zagotovo, da je bilo 2009 leto, ko je gospodarski minister Lahovnik »porinil«, da je šla investicija v izvedbo. Z odstopom gospoda Lahovnika in prihodom gospe Radičeve se je začel stampedo na to investicijo in v koaliciji se je prerekalo o tem, ali bi se dalo poroštvo ali ne, in potem se je iztekel tudi triletni mandat in je ta vroči kostanj lani v roke dobila tudi vlada, katere član sem bil sam. Tisti, ki mislijo, da je bilo možno 2012 ali pa 2011 to investicijo še zaključiti oziroma se izogniti državnemu poroštvu, zavajajo slovenski narod, kajti v tem primeru bi zagotovo ta investicija padla in bi ta cena zgrešene investicije prišla in bi bil račun zanjo izstavljen v tistem trenutku prek tega, da je država lastnica holdinga.

Zato mislim, da je na osnovi vseh teh dejstev, ki so nam vsem znana, in že tudi več ali manj mislim, da v širšem slovenskem prostoru razčiščena, ključno, da se, kot je bilo že danes tukaj nekajkrat rečeno, osredinimo na to, kako to investicijo čim prej zaključiti, v vmesnem času narediti vse to, kar je predlagal tako predlagatelj kakor tudi zdaj, mislim, da v gradivu povzema vlada, da je treba pre-analizirati še enkrat cel nacionalni investicijski načrt in preučiti posledice, ki jih bo ta investicija imela tako za samo tekoče poslovanje holdinga, ki je krovna družba TEŠ, kakor tudi, zelo pomembno, na bodoče investicije v slovenskem energetskem sistemu. Tako, kot smo nekateri napovedovali 2009, se lahko zgodi, da bo ta  investicija vzela za talca vse bodoče investicije na področju energetike. Tako da moram reči, da se s sklepi predlagatelja popolnoma strinjam, tudi to, kar je vlada sklenila, da bo oktobra na tem področju poskušala narediti jasno sliko in prišla spet v parlament, podpiram. In mislim, da je v tem času tudi treba resnično narediti vse na tem, da se bo projekt normalno peljal naprej. Če ga tisti, ki so ga doslej vodili, ne znajo voditi oziroma je takšna ocena ministra, naj postavi tiste, ki bodo ta projekt pravilno in pa čim bolje pripeljali do konca. Ugotovi naj se, kdo je v tem času zavajal parlament, ker očitno je bilo za tem kreativnim knjigovodstvom ali pa kreativnim projektnim vodenjem nekajkrat zavajano. tako kot je ministrica gospa Radič takrat pritiskala na vodstvo, je očitno prišlo do nekega popravka invest programa. Podobno se je očitno zgodilo tudi lani, ko je bilo treba priti v Državni zbor po poroštvo. Če to drži, in več kot očitno drži, kar je bilo že nekajkrat potrjeno, da se istega dne, kot je bilo izdano poroštvo, v katerem je bilo zelo jasno zapisano, da se ne sme povišati niti cena niti se investicija terminsko ne sme zavleči, so bili podpisani aneksi, pač mora  za to nekdo odgovarjati, ker je zavajal slovenski parlament in slovensko javnost in pa tudi slovenske davkoplačevalce. Tako da mislim, da je treba, tako kot sem že dejal, zagotoviti, da bo projekt pripeljan do konca, ugotoviti posledice tega projekta na bodočo sliko Holdinga slovenskih elektrarn, na bodoči investicijski potencial, narediti na tem področju jasne prioritete. Za tiste, ki so zavajali na teh projektih nas in očitno tudi slovenskega davkoplačevalca, pa zahtevati odgovornost! Upam, da bo tudi razprava šla v to smer, da se predlagani sklepi čim prej uresničijo in da se iz te zgodbe tudi nekaj naučimo. Naj samo to povem, da je bila v teh dneh v Sloveniji ekipa iz Evropske investicijske banke, ki je ocenjevala nek drug energetski projekt, in sicer hidroelektrarno Brežice, in v veliki meri je pod vprašaj postavila tudi to investicijo, predvsem zaradi nejasnih stvari na teh področjih. Mislim, da je skrajni čas, da to delo opravijo resnično strokovni ljudje in da na koncu v parlament dobimo čisto sliko o tem projektu.