Ljubljana, 12. julij 2013 - Stališče Poslanske skupine SLS k 21. točki dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, je na današnjem zasedanju 16. redne seje Državnega zbora predstavil poslanec Janez Ribič:
»Tako, kot morajo ljudje, ki pripadajo isti kulturi, imeti podobne konceptualne zemljevide, morajo tudi jezikovne znake interpretirati enako. Kajti le tako si lahko učinkovito izmenjujemo pomene, zato se nam zdi Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 še kako pomembna. V SLS podpiramo dopolnjen predlog Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko, ker ustrezno opredeljuje odgovornost države Slovenije do uresničevanja in nadgrajevanja jezikovne politike. Predlagani nacionalni program sledi sodobni slovenski jezikovni stvarnosti. V resoluciji se posebna skrb namenja tudi ohranjanju in razvijanju obsega vitalnosti in dinamičnosti slovenskega jezika na različnih strokovnih področjih. Vse lepo in prav, vendar se po tehtnem premisleku in dosedanji praksi tu zastavlja vprašanje učinkovitosti, ali bodo predvideni ukrepi za uresničevanje programskih ciljev zagotovili razvoj slovenskega jezika - še posebej kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika. V SLS imamo tudi tu pomisleke glede na odnos države do vsakdanje rabe jezika v praksi. Največ pomislekov se nanaša na rabo in razvoj slovenskega strokovnega oziroma znanstvenega jezika, kako naj nekdo prevede nek strokovni angleški izraz v slovenski jezik, če nikoli ni slišal za slovenskega, saj mu je bila na fakulteti ponujena izključno angleška literatura, kar je normalno, saj imajo objave znanstvenih tekstov v tujini v tujih revijah prednost pred objavami v slovenskem znanstvenem tisku. Kljub temu predstavniki fakultet govorijo, da bodo ohranjali slovenščino kot strokovni in znanstveni jezik oziroma imajo to celo zapisano v statutih univerz. Vendar je to tudi vse, kar storijo. V resoluciji ste zapisali_ jezikovna ureditev visokega šolstva in znanosti - izhodišče ukrepov v resoluciji je domneva, da slovenska univerza in Republika Slovenija želita ohraniti in razvijati slovenščino kot učni jezik visokošolskega izobraževanja in jezik znanosti. To je utopija, saj profesorji pod krinko pridobivanja mednarodnih znanj študentom ponujajo izključno angleško literaturo, ker se jim ne da pripravljati predstavitev v slovenskem jeziku ali pisati knjig, ker je premajhna naklada in zato prinese premalo dobička. Znanje tujih jezikov je pomembno. Samo s takšnim načinom dela nobena fakulteta ne ohranja in razvija slovenskega jezika kot strokovnega jezika. Če se bo ta trend nadaljeval in če k temu prištejemo še slabo podlago znanja materinščine učencev in dijakov iz osnovne in srednje šole, bomo počasi dobivali tako imenovane strokovnjake, ki bodo nepismeni v materinem jeziku. To je zelo zaskrbljujoče in zato poudarjamo, da je resolucija bistveno premalo. Vsi skupaj se bomo morali potruditi, če hočemo obdržati in razvijati slovenščino kot znanstveni in strokovni jezik. Zelo nas tudi zanima, kako boste z jezikovno politiko na univerzah uveljavili, da slovenski profesorji slovenskim študentom ne bodo predavali v tujih jezikih.«