Ljubljana, 10. julij 2013 - Stališče Poslanske skupine SLS k 2. točki dnevnega reda, to je k obravnavi Predloga rebalansa proračuna RS za 2013 na današnjem zasedanju 16. redne seje Državnega zbora, je predstavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:

»Danes je pred nami zelo pomemben dokument. V tem mandatu, ki so nam ga zaupali volivke in volivci, govorimo že o drugem proračunu v štiriletnem obdobju, kolikor pač traja mandat. Lani smo sprejeli prvega, danes sprejemamo drugega. Naj na začetku povem, da se bom v nadaljevanju v svojem stališču dotaknil tudi širše slike, kajti mislim, da se vse preveč zapletamo v obtoževanje prejšnje vlade, manj pa želimo resnici pogledati v oči.

Naj na začetku povem, da je bilo lani dejansko v treh mesecih marsikaj narejenega - do sprejetja rebalansa proračuna, pred tem zloglasnega ZUJF-a, ki ste ga člani današnje koalicije lani tako brutalno napadali, tudi kasneje kritizirali nekatere ukrepe, vendar tisti proračun je dejansko lani s tem rebalansom po dolgih letih zopet obrnil trend, da se je primanjkljaj v državi zmanjšal, in da smo prvič v samostojni Sloveniji uspeli tudi doreči nekaj v tej smeri, da se je treba včasih tudi kakšni pravici odreči oziroma malce zmanjšati standard, če želimo živeti še naslednje leto oziroma naslednje desetletje, in zagotoviti prihodnost našim otrokom. Od tukaj naprej smo lani sprejeli tudi pokojninsko reformo, velik napad na vlado, in tudi kasneje vsa gibanja na cesti in padec vlade, delno zaradi lastnih krivd, v veliki meri pa zaradi brutalnega napada od takrat naprej, ko se je odprl projekt slabe banke, je pripeljal do novega leta. V novem letu potem tudi padec vlade in resnici na ljubo je treba priznati, da je dva, tri mesece, tudi v hudi zimi, ko so bili slovenski  gradbinci praktično tri mesece doma, tudi to se pozna na BDP, smo potem prišli do nove vlade, ki je v veliki meri tudi s pomočjo in pritiski opozicije, sprejela nekatere velike korake, kot so fiskalno pravilo, tudi sprejem referendumske zakonodaje. V nadaljevanju je bil sprejet tudi Nacionalni reformni program, Program stabilnosti, ki je, bodimo pošteni, v veliki meri izhajal iz lani sprejetih reform in ukrepov ZUJF-a in tudi že prej omenjenih soglasno sprejetih oziroma v veliki večini s strani opozicije soglasno, s strani koalicije nesoglasno, dveh ustavnih sprememb. Potem pa pride na vrsto ključni dokument, se pravi - rebalans proračuna. Pred tem, po mojem globokem prepričanju, prehiter dogovor s sindikati, ki praktično ni prinesel nobenega rezultata, in na koncu zdaj rebalans, v katerem je premierka, kot je javno večkrat povedala, pa tudi danes, po mojem globokem prepričanju nič kaj državniško, ko je napadala vse v tej dvorani, povedala, da je ključen problem tega proračuna in rebalansa proračuna napačna politika lanskega leta in napačne prognoze in hkrati povedala tudi, da ne misli ukrepati, se pravi, da je situacija, kakršna je, v redu, in da se bo na osnovi sprejetih dogovorov šlo s stvarmi naprej. To državo letos čaka še nekaj zelo ključnih sprememb_ sanacija bančnega sistema, ureditev upravljanja državnega premoženja, privatizacija in na koncu sprejetje izvedbenega Zakona o fiskalnem pravilu. Upam, da bomo v tem delu uspešni. Kot sem že dejal, bi želel pri obravnavi letošnjega rebalansa s pomočjo nekaterih grafov, ki smo jih pripravili, dejansko pokazati realno stanje, za katerega sem trdno prepričan, da ga v Sloveniji enostavno ne želimo videti. Najprej glede bruto družbenega prihodka - to je naša žalostna slika, kjer vidimo, da se je 2008 bruto družbeni prihodek ustavil na 37 milijardah in počasi pada. Padel je že pod 35 milijard evrov bruto družbenega prihodka in praktično nismo sprejeli nobenih ukrepov, s katerimi bi napačen trend oziroma signal poskušali obrniti. V naslednjem grafu prikazujemo situacijo iz Estonije, ki je bila velikokrat predstavljena kot zelo napačen primer, kjer je bil krut in ostrejši pristop pri sanaciji nastale situacije, ko se je krizi pogledalo v oči, vendar iz grafa vidimo, da je njihova politika prinesla relativno hitro - v treh letih - se pravi do 2011, stanje BDP nazaj na tisto iz 2007, 2008, ko je bilo najvišje, in da zdaj iz leta v leto njihov BDP narašča in da je trend zelo primeren. Naj povem samo to, da ima Estonija samo 10 % primanjkljaja in da je   zadolžena za 10 %. Kaj se z javnim dolgom dogaja pri nas? To je slika naslednjega grafa, tako da tisti, ki vidite probleme samo v lanskem letu, prosim, če ta graf pogledate in vidite, kaj se nam dogaja v teh letih in kako nevarno sliko odraža ta graf. Vidimo, da smo tam od 2002 in vse do 2008 javni dolg uspešno krotili in da se je potem ustavil na osmih milijardah. To pa so zdaj številke, kako narašča dolg od  nastopa krize, hkrati se odraža tudi kriza neke vlade, ki je bila v veliki večini  sestavljena iz današnje pozicije, vmes so bile vrste malce pomešane. Nastala je neka  nova stranka, politika in osebe so se malce porazdelile, vendar mirno lahko rečemo, da so ostale iste. V tem času smo ljubo Slovenijo pripeljali tako daleč, da imamo naš dolg iz osmih milijard, po podatkih UMAR-ja, do konca leta že prek 20 milijard proti 21. milijardam. Kaj je pri javnem dolgu najbolj problematično in kje je past, v katero smo se po mojem globokem prepričanju že ujeli, pa nekateri še vedno trdite, da ne, je to, da nam enostavno tudi ta dolg nastaja zaradi tekočega javnega primanjkljaja, in na drugi strani še »dodatki« kot so sanacije bančnih sistemov in podobno.

Vlada Boruta Pahorja je v treh letih naredila tisti slabi 2 milijardi primanjkljaja. Nobenih ukrepov – tako kot danes. Tudi danes očitno še niso nujni. Lani je nastal javni primanjkljaj milijarda sto. Tule se povečuje več, ker smo približno eno milijardo evrov denarja imeli na zalogi konec leta, da bi lahko letošnje leto mirneje preživeli. Letos se je po mojem globokem prepričanju vlada tudi prehitro zadolžila za tiste 2,7 milijarde evrov. Zakaj prehitro? Zato, ker naš ključen problem ni samo naraščanje javnega dolga, ampak vračanje kreditov, ki smo jih imeli najete v preteklosti, po približno slabe 4 %, in najemamo nove, približno v višini 6 do 7 %. Če povemo to v nominalnih številkah, se pravi - tu je tisti problem, da bomo letos za vračilo približno 2 milijard starih kreditov najeli 2 milijardi novih kreditov in zraven pridelali še milijardo in pol evrov primanjkljaja, za katerega si bo spet treba na novo sposoditi denar in tega si zdaj sposojamo od 6 do 7 % oziroma to, kar je prej kolega Starman povedal, to je ta razlika, kjer namesto, da smo lani za takšne zadolžitve plačevali 80 milijonov, po novem plačujemo 200 do 250 milijonov evrov, odvisno od zadolženosti, in v tem je tudi zavajanje, ko govorimo oziroma govorijo nekateri, da je primerljiva zadolženost z Nemčijo, kjer je 80 %. Če bomo mi 80 % zadolženi v primerjavi z BDP, bo to pomenilo tam nekje od 25 do 28 milijard. Bojim se, da če bo ta vlada vodila  takšno politiko, bo to do konca tega mandata, če bosta še dve proračunski leti, torej 2014 in 2015, v rokah te vlade, to pomeni, da pridemo tam naslednje leto blizu 25 milijard, to je 70 % BDP-ja in eno leto kasneje že pridemo na tistih 28 milijard. Ali drugače - namesto zdaj dobrih 800 milijonov nam grozi, da bomo za te obresti, če bomo seveda dobili te kredite, plačevali od milijarde dvesto do milijarde in pol, zato nas iz tujine opozarjajo, da je to nevzdržno, da je to nemogoče! Samo za primerjavo - če bi se zadolžili po enaki obrestni meri kot Nemčija - odstotek in pol - 1,6 za javni dolg, bi plačevali za 80 %, to je tistih 28 milijard 400 milijonov, toliko, kot smo plačevali do 2008. In ključni problem je, da nam, spoštovane kolegice in kolegi, zunaj več ne verjamejo, da smo še sposobni krotiti in brzdati javno porabo, in da bomo za to, da bomo javno porabo, ta primanjkljaj, zapolnili, prišli v takšne težave, da bomo enostavno preveč zadolženi. V naslednjem grafu je javni dolg na prebivalca. Iz tega vidimo, da smo prišli iz 4000 evrov že prek 10.000 evrov na slehernega Slovenca. V teh zadnjih štirih, petih letih, od 2009 do 2013, in kot smo že prej ugotavljali, da imamo tudi letni znesek za obresti bistveno povečan, kar je v naslednjem grafu, in to je zdaj 800 milijonov, ali drugače povedano - že zdaj plačujemo približno 10 % vseh prihodkov, ki jih dobimo v proračun, za to, da lahko servisiramo javni dolg. V preteklosti je bilo to pod 4 %. Za lažjo predstavo_ 400 evrov sleherni Slovenec že letos vplačuje za obresti. Grozi nam, da bomo v naslednjih letih plačevali še bistveno  več in zato so za naše stanje zaskrbljeni tudi zunaj. Naslednje številke govorijo o plačilu obresti. Poleg gospodarskih trendov vemo vsi, da smo s takšno ekonomsko  politiko, kot jo imamo, tudi pripeljali do veliko večjega števila brezposelnih oseb, in to nam potem ruši to strukturo, kjer zdaj dela bistveno manj ljudi, ljudje dobivajo več socialnih transferjev, na drugi strani pa smo tudi zaradi odločitev ljudi ob sprejetju pokojninske reforme, število upokojencev bistveno povečali in tisto število mislim, da je realnost, da se bo tudi število upokojenih povečevalo, problem pa je, da je vedno manj tistih, ki delajo. In to je zdaj grafika, v katerem se kaže število upokojencev - prek 600.000, v naslednjem grafu se vidi, da smo imeli konec lanskega leta  še nekaj več kot 1,4 zaposlenega na upokojenca. Danes je ta številka že pod 1,4. In temu primerno so potem tudi transferji za pokojninske in ostale blagajne vedno večji in prihajamo v polje blizu 1000, milijarde 600. V naslednjem grafu prikazujemo število zaposlenih v javnem sektorju. To je krivulja, ki je od 1995 od 120 tisoč zaposlenih prišla na 150 tisoč v sektorju države, vseh skupaj pa vemo, da je v javnem sektorju 160 tisoč. In to so zdaj te številke, ki niso povezane ne na lansko vlado ne na letošnjo vlado, ampak na realnost v Sloveniji, ki je bila v tem času v rokah več vlad, od gospoda Drnovška pa naprej do vseh, ki so, pa od Peterleta na začetku, in to so ti trendi, nad katerimi bi se morali zamisliti. Ključni trend in ključno odstopanje od vzdržnosti naše politike je pri nas od 2009 naprej, ko imamo problem tajkunskih prevzemov in pospeška v krizi, ki sicer ne bi smela biti tako velika, kot je nastala. Veliko nezaupanje pomeni, da smo v rangu, ko nam denar posojajo od 6 do 7 %, in spoštovane kolegice in kolegi, če bomo nadaljevali s to politiko in če nam bo in nam enostavno tujina očitno ne zaupa, kot je bilo že danes rečeno, hočemo ali nočemo,  smo odvisni od tega, da si moramo denar na finančnih trgih izposojati, in če ne  dobimo zaupanja pri tistih, ki posojajo denar, tako državi, posledično bankam,  gospodarstvu, posamezniku, in bomo te obresti plačevali v rangu najbolj rizičnih afriških držav med 6 in 7 %, toliko časa Sloveniji enostavno ni pomoči. Ključne korake moramo narediti zato, da se povrne zaupanje v resnost naših odločitev in to, da bomo vodili vzdržno politiko v nadaljevanju. Mi smo res zapisali in tudi Bruslju predali Program stabilnosti za letos. Dali smo tudi Nacionalni reformni program, v katerem je marsikaj zapisanega, vendar to, kar počnemo danes, ni to, kar smo zapisali v Nacionalni reformni program in Program stabilnosti. Tam smo zapisali, da bomo dve tretjini konsolidacije javnih financ izvedli na odhodkovni strani proračuna, eno tretjino na prihodkovni. Politika, ki jo vodi vlada, gre v napačno smer. Gre v smer dodatnega obremenjevanja z novimi davki, ne želimo se pa pogovarjati o tem, da je treba tudi na odhodkovni strani kaj narediti. Da ne bo spet zavajanja, da grozimo s kakšnim grškim scenarijem in da bodo zaradi tega, kar govori opozicija, pokojnine nižje za 20 ali 30 %, socialni prejemki za toliko, da bodo nižje tudi plače, kar mi je odgovarjala spoštovana premierka na poslansko vprašanje. Govorimo o tem, kar smo počeli lani. Lani smo se potrudili in smo na segmentu plač v javnem sektorju, socialnih transferjev, tudi dotacij za pokojnine in materialne stroške v proračunu, kar vse skupaj znese približno 8 milijard, prihranili okoli 400 milijonov evrov. Da bi imeli proračun izravnan, bi bilo ključno, da bi v tem mandatu, v naslednjih dveh, treh letih, dosegli še približno toliko prihranka. Ne govorimo o tem, da bomo komu vzeli 20 %. Ni pa res, da je velik dosežek, s katerim se je pobahal minister Virant, da se je v tem  silnem dogovoru za dve leti dogovoril za 0,9 % BDP ali za 37 milijonov prihrankov v javnem sektorju. Če bo vlada vodila politiko na tak način še naprej, do konca leta 2015 - odgovorno, to rečem izza te govornice - bodo 2015, 2016 ti prejemki za toliko odstotkov nižji, ker bo pač nekdo prišel v državo in naredil red in enostavno ne bomo dobili sredstev od drugod. To je bilo že večkrat rečeno. Gre za povsem enostavno računico, ki jo mora vsakdo narediti pri sebi doma - ne moreš imeti 800 evrov plače in 1.000 evrov izdatkov. In to ne more trajati 5 let, kar nam poskuša nekdo dopovedati, da je to v Sloveniji pač možno pod vlado, ki jo sestavljate. V tem delu smo v SLS od vsega začetka želeli konstruktivno sodelovati. Pri teh nepriljubljenih ukrepih, ki so lani spravili na ulico veliko ljudi, tudi s pomočjo politike, in tistih, ki s politiko sodelujejo, se je treba dogovoriti. Kar mi pričakujemo in kar bi moralo biti vsaj danes narejeno, je, da bi bil paket, dve tretjini odhodkov in ena tretjina prihodkov, na mizi, da bi bil dosežen političen konsenz med koalicijo in opozicijo in bi danes tudi Slovenkam in Slovencem povedali, kakšna je naša realnost. Veliko govorim z ljudmi in sem resnično zelo začuden, ko poslušam kolege poslance in poslanke v Državnem zboru, ko nam že upokojenci na ulici govorijo_ »Zavedamo se, da je situacija resna, nekaj naredite, nas je strah, da čez dve, tri leta ne bomo imeli pokojnin in da bodo naši otroci šli v tujino.« Mislim, da je to, o čemer govorimo v SLS, ravno to, da koalicija enostavno tišči glavo v pesek in v luči zagotavljanja volilnih glasov pri tistih, ki se vidijo v tem kontekstu javnega sektorja, socialne in upokojenske srenje, in to pelje državo v pogubo. V pogubo nas pelje tudi to, kar je bilo že rečeno, da se misli in ocenjuje, da je za slovensko gospodarstvo, obrt, kmetijstvo, možno zbrati še novih 500 milijonov evrov davkov. Prvih 280 ste napovedali oziroma že izvedli na letnem nivoju skozi DDV, drugih 280 napovedujete skozi nepremičninski davek in pri tej politiki, ki jo zdaj vodi vlada, zagotovo naslednje leto sledi še krizni davek na prejemke, kajti takšna politika vodi v odprte škarje in sesutje gospodarstva. Davkov bo na takšen način zbranih manj, zato v SLS ocenjujemo in smo trdno prepričani, da je to povsem napačna politika, ki škodi našemu gospodarstvu in nas na dolgi rok pelje v pogubo. Mislim, da je resnično nastopil čas, kar smo včeraj zapisali tudi v pobudi, ki smo jo dali koaliciji, poslali pismo premierki, da bi slovenska politika morala sesti za isto mizo in začeti govoriti isti trezen, odgovoren jezik, jezik, ki bi šel v smer graditve naše prihodnosti. Ker ta rebalans tega, o čemer sem zdaj govoril, ne izraža, ga v SLS nikakor ne mislimo podpreti. Jasno in javno kot odgovorna opozicija želimo opozoriti na vse napake, ki so zapisane v tem rebalansu. Še enkrat - pozivamo k sodelovanju. Z naše strani izražamo pripravljenost za to, da se popravi napačen dokument in se skupaj sprejme in pripravi boljši dokument, takšen, ki bi Slovenijo popeljal v prihodnost, ne pa v pogubo, kamor nas vodi takšna politika.«