Ljubljana, 2. oktober 2013 - Predsednik SLS Franc Bogovič in podpredsednica SLS Olga Franca, sicer tudi predsednica Strokovno-operativnega odbora SLS sta na današnji novinarski konferenci predstavila pripombe SLS na predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bil do nedavnega v javni razpravi in se odzvala na vladni pristop k več kot potrebni celoviti zdravstveni reformi. Več si lahko preberete v nadaljevanju, vabimo pa tudi k ogledu videoposnetka današnje novinarske konference.
GRADIVO ZA MEDIJE
NOVINARSKA KONFERENCA SLS – V PONEDELJEK, 2. SEPTEMBRA 2013 ob 13. uri, v prostorih SLS, Beethovnova 4, Ljubljana
Govorca_ Predsednik SLS Franc Bogovič in podpredsednica SLS ter predsednica Strokovno-operativnega odbora za zdravje pri SLS Olga Franca
Reforma slovenskega zdravstva je ena izmed pomembnejših reform, ki že vse predolgo čaka državo in s katero se je odlašalo toliko časa, da smo zdravstvo zdaj skorajda pripeljali do finančnega zloma .
Kot vemo, se počasi zaključuje javna razprava o prvemu izmed reformnih zakonov na področju zdravstva, o Zakonu o zdravstveni dejavnosti. V tem pogledu smo v SLS prepričani, da je to pravilna poteza in da je minister za zdravje vendarle ugriznil v ta trdi oreh.
Toda kot izhaja iz vsebine predlaganega zakona in tudi glede na zelo razdeljena mnenja tako v stroki kot tudi v širši javnosti v SLS stojimo na stališču, da se je minister tega ne la pozno, ampak tudi očitno slabo lotil .
Po temeljiti proučitvi predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-1) v SLS ugotavljamo, da ga v takšni obliki kot je sedaj pripravljen ne moremo podpreti.
Razlogi za to pa so naslednji_
- minister za zdravje Tomaž Gantar je izbral pristop po liniji najmanjšega odpora; spremembe so nesistemske, nekorenite in necelovite;
- minister ni pripravil niti nove vizije, niti strategije niti jasnih dolgoročnih kaj šele kratkoročnih ciljev, ki bi bili temelj za vse zdravstvene zakone;
- minister ni predstavil, na kakšen način in s katerimi ukrepi bo zagotovljena dolgoročna finančna vzdržnost zdravstvenega sistema;
- predlog zakona o zdravstveni dejavnosti po mnenju SLS tudi slabša dostopnost zdravstvenih storitev bolnikom;
- ključni problem težav v zdravstvu je pravzaprav na nek način podoben kot velja za ostali javni sektor_ v ospredje postavlja sodnika namesto obtoženca, učitelja namesto učenca. In tudi v zdravstvu je podobno_ v ospredju je zdravnik, namesto da bi bil bolnik. Na tak način seveda ne bomo rešili zdravstva. Vzemimo si za zgled gospodarstvo, kjer so morala podjetja že kaj kmalu po prehodu v tržno gospodarstvo, pred dobrimi dvajsetimi leti spoznati, da je kupec kralj. V zdravstvu pa mora biti ravno tako, kralj mora biti bolnik, ne kot doslej - zdravnik. Če si bodo zdravniki sami pisali zdravstveno reformo, reforme niti ne moremo pričakovati. Nujno se morajo tu vključiti tudi civilna družba in širša strokovna in ostala javnost.
- zdravstvene študije po svetu so že zdavnaj dognale, da je za zdravje ljudi in za zmanjšanje stroškov zdravstvene blagajne najbolje poskrbljeno, če se zdravstvene storitve čimbolj približajo bolnikom_ torej s splošnimi zdravniki in specialisti v zdravstvenih domovih in na terenu. Aktualni predlog zdravstvenega ministra pa uvaja prav nasprotno logiko_ bolniki bodo morali po nujno medicinsko pomoč ali k specialistom v oddaljene kraje ali v večja mestna središča. To je centralizacija zdravstva, ki vodi v povsem napačno smer_ Centri zdravstvenega znanja bodo daleč in kar je daleč od oči je tudi daleč od srca, pravi ljudski pregovor. V SLS dodajamo_ predlagane rešitve so daleč od tiste prave in učinkovite reforme
- V SLS tudi opažamo, da ta vlada vse svoje ukrepe usmerja zlasti na ramena delavcev in kmetov, na ramena otrok in družin, na pleča bolnih in starejših. Tako je tudi s predlaganim Zakonom o zdravstveni dejavnosti. Opozarjamo vlado, da je to napačna pot, ki Slovenije ne bo popeljala iz krize, prej nasprotno, še poglobila jo.
Od odgovornega ministra bi sicer tudi pričakovali, da bi javnosti že predstavil predlog nove Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, kajti decembra se veljavnost sedanje izteka. Hkrati z Zakonom o zdravstveni dejavnosti oziroma nemudoma bi morala iti v obravnavo tudi vrsta drugih soodvisnih zakonov, kot so_ Zakon o lekarniški dejavnosti, Zakon o zdravniški službi, Zakon o zavodih, prepotreben Zakon o dolgotrajni oskrbi in negi. Čas je, da minister za zdravje pokaže, ali se bo temeljito in resno lotil zdravstvene reforme ali pa bo to skrajno priložnost za reformo slovenskega zdravstva izkoristil le za centralizacijo in za kozmetične popravke.
Zdravstvena reforma in Zakon o zdravstveni dejavnosti sta tesno medsebojno povezana, zato je strategija na področju zdravstva temelj za pripravo zakonov na tem področju, še posebej za pripravo Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Da je zmanjkalo denarja v zdravstvenih blagajnah, je seveda logična posledica treh stvari_
- neurejenega in nepreglednega zdravstva v Sloveniji,
- demografskih sprememb (hitro staranje prebivalstva) in
- gospodarske krize v zadnjih letih (visoka brezposelnost, stečaji...).
Zelo bi bilo narobe, če bi se reševanja lotili samo na način, da, kot je sedaj predlagano, po liniji najmanjšega odpora enostavno znižamo število zdravstvenih domov, ambulant, klinik, ali da zmanjšamo število splošnih zdravnikov ali specialistov.
V SLS smo prepričani, da je najprej potrebno odkriti vzroke težav v zdravstvu, mi smo jih strnili v tri sklope_
– Prvi vzrok je slabo vodenje v zdravstvu. Odlične zdravnike postavljamo na čelo zdravstvenih domov, bolnišnic, klinik. Tako izgubimo odlične zdravnike, ki nam jih že itak primanjkuje in dobimo slabe menedžerje, slabe poslovodje zavodov, ker zdravniki za to preprosto niso usposobljeni. Postavimo na vodilna mesta strokovnjake s področja vodenja, z znanjem o organizaciji dela in finančnem poslovanju in pustimo zdravnike zdraviti ljudi, zato smo jih tudi usposobili, in, mimogrede, drago plačali njihovo šolanje in številna usposabljanja. Seveda pa je za dobro vodenje potrebno vnaprej določiti tudi zdravstveno mrežo, pa seveda normative in standarde.
– Drugi vzrok je področje javnega naročanja v zdravstvu_ od dobave zdravil do vseh vrst investicij. Z uvajanjem sprememb na tem področju nismo prav nič izboljšali, pocenili ali skrajšali javnih naročil, smo pa uspeli do konca zakomplicirati postopke javnega naročanja. Tako da za ureditev tega področja bo potrebno spremenit še kakšen drug zakon, ne le zdravstvene zakonodaje. Obenem je potrebno uvesti Agencijo za zdravstveni nadzor, ki bo nadzorovala tako financiranje v zdravstvu, kot tudi javno naročanje.
– Tretji vzrok je še področje sive ekonomije in alternativne medicine v zdravstvu, ki se tudi prepletata. Po raziskavah vsak drugi Slovenec potrebuje in plačuje storitve tako imenovane alternativne medicine, pa tudi plačljive storitve klasične medicine, za katere pa ni nobenih evidenc, niti niso nadzorovani izvajalci, niti ni pod nadzorom kakovost teh storitev. Da o izgubljenih davčnih prihodkih niti ne govorimo. Rešitev je zopet pogojena z uvedbo Agencije za zdravstveni nadzor, pa s poostrenim ukrepanjem davčnih in zdravstvenih inšpektorjev.
Marsikatero zdravstveno področje ni prilagojeno zaposlenim ljudem, tako se na primer fizioterapija v nekaterih zdravstvenih domovih in bolnicah izvaja samo v dopoldanskih urah. Draga oprema ostaja popoldne neizkoriščena, pacienti pa dopoldne koristijo bolniški stalež, saj marsikdo sicer ne more koristiti teh storitev.
V razmerah kot jih imamo pri nas, je najbolj važno zagotoviti ljudem dostopnost splošnih in specialističnih ambulant in nujne medicinske pomoči tako v mestu, kot tudi na podeželju. Centralizacija specialističnih ambulant pomeni posledično več obolevanja in v povprečju do nekajkrat daljše in dražje zdravljenje. Praktično vse svetovno priznane raziskave kažejo, da je najbolj pomembno pri zdravljenju začetno ukrepanje, zato je treba, če hočemo poceniti zdravstvo, ljudem zdravnike in zdravljenje čim bolj približati.