Ljubljana, 9. 9. 2013 - Pisna poslanska pobuda poslanca SLS Franca Pukšiča v zvezi z uvedbo izbranih knjižnih del iz opusa slovenskega pisatelja Borisa Pahorja v program slovenskih srednjih šol in gimnazij, ki jo naslavljam na ministra za kulturo dr. Uroša Grilca in ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala.

Pobuda ministru za kulturo dr. Urošu Grilcu in ministru dr. Jerneju Pikalu za uvedbo izbranih knjižnih del iz opusa slovenskega pisatelja, nominiranca za Nobelovo nagrado, tržaškega Slovenca Borisa Pahorja, kot obvezno čtivo za domače branje, prav tako pa tudi v seznam knjig, ki jih morajo dijaki prebrati za bralno značko.

Spoštovani,

Boris Pahor je priznan slovenski pisatelj, rojen 26. avgusta 1913 v Trstu. Velja za enega najpomembnejših živečih pisateljev v slovenskem jeziku in je tudi najbolj prevajani slovenski avtor. Njegova dela so prevedena v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španščino, italijanščino, katalonščino, finščino in esperanto. Na prvem mestu med prevodi je Nekropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Večkrat so ga omenjali kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost. Pahor je deklarirani antifašist in pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Je vztrajni zagovornik nacionalnosti kot primarne socialne identitete. Pahorjev stil označujejo kot nacionalno in humanistično angažirani realizem z idealnima vrednotama erosa in etosa. Avtor poudarja, da je ljubezen edina vrednota, ki lahko človeka v osebnem in človeštvo v socialnem smislu odreši zla. Kritiki in novinarji ga imajo za dediča nove romantike, simbolizma, ekspresionizma, socialnega oz. novega realizma. Njegova proza je poudarjeno lirična. Pod francoskim vplivom je razvil slogovni postopek asociativnega toka zavesti. V svetovnonazorskem pogledu je agnostik, vitalist, aktivist in pluralist. Venomer poudarja nacionalno zavest, ki je nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.

Eden od najbolj prevajanih slovenskih avtorjev velja tudi za kandidata za Nobelovo nagrado. Med njegova pomembna dela sodijo_ Mesto v zalivu, Onkraj pekla so ljudje, Grmada v pristanu, Parnik trobi nji, Zatemnitev, Nekropola, Spopad s pomladjo, Ta ocean strašnó odprt in tudi druga dela, ki  so jih slovenski bralci in javnost odkrili šele v zadnjih dveh desetletjih.

V SLS se zato zavzemamo, da Pahorjeve knjige postanejo del obveznega čtiva v sklopu domačega branja v srednjih šolah, kar mora po našem mnenju postati javni interes, to željo pa je sicer večkrat izrazil tudi pisatelj sam. Menimo, da mora sleherni srednješolec prebrati knjige_ Grmada v pristanu (eseji), Nekropola, Spopad s pomladjo, roman Onkraj pekla so ljudje.

Pahorjevo delo je tudi močno zaznamovalo številne slovenske pisatelje in še prav posebej Draga Jančarja, Alojza Rebulo in Saša Vugo.

Spoštovani,

prepričan sem, da mora velikemu slovenskemu pisatelju, kateremu zapisanim pričevanjem je tako pozorno prisluhnila tujina, prisluhniti tudi domovina. Dela pisatelja Borisa Pahorja niso zgolj pričevanja o nekem težkem delu slovenske in evropske zgodovine, še manj zgolj osebna izkušnja posameznika, temveč so izpričane resnice tistih, ki so obsodbo na uničenje s strani fašizma ne le preživeli, ampak tudi uspeli to izpričati. Slovenski narod je s knjigami Borisa Pahorja nedvomno kulturno bogatejši, in prav je, da se z njimi seznanijo tudi mladi skozi svoje izobraževanje še v mladostniškem obdobju, to je v gimnaziji oz. srednjih šolah.  Srednješolci, si v tem svojem izobraževalnem in starostnem obdobju namreč oblikujejo svoj svetovni nazor. Kljub vsem grozotam in nesrečam, ki jih je pisatelj doživel, in jih je prav poznati, je njegov pisateljski opus napolnjen s pozitivno energijo in upanjem, ki pri njem ni nikoli ugasnilo. Tak nauk je lahko mladim le v poduk in poleg izjemnega posluha, ki ga ima avtor za slovenski jezik, je danes nujno, da slovenski dijaki dodobra spoznajo dela našega velikana, kot tudi zgodovino skozi perspektivo avtorja, ki je med drugim prejel naslednje pomembnejše nagrade_ Prešernova nagrada, 1992, nagrada zlati sv. Just, ki jo tržaški časnikarji podeljujejo mednarodno uveljavljenim someščanom, 2003, red legije časti (Chevalier de l'Ordre de la Légion d'honneur), najvišje francosko državno priznanje, maja 2007, dopisni član SAZU 1993, leta 2009 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, avstrijski častni križ za znanost in umetnost, najvišje priznanje, ki ga lahko dobi tujec v Avstriji, za ozaveščanje o nevarnostih fašizma, francoski znak komturja v umetnosti in humanistiki (Commandeur de l'Ordre des Arts et des Lettres) 2011.

Viri_

http://sl.wikipedia.org/wiki/Boris_Pahor

http://www.mladina.si/45174/

http://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-pahor-je-danes-dopolnil-99-let.html

http://www.sazu.si/o-sazu/clani/boris-pahor.html

Spoštovani,

v skladu z zgoraj navedenim podajam poslansko pobudo, da se ključna dela pisatelja Borisa Pahorja uvrstijo med obvezno čtivo v sklopu domačega branja za dijake slovenskih srednjih šol, nekatera pa za srednješolska bralna tekmovanja, kot je npr. bralna značka.

Franc Pukšič

poslanec SLS