V razpravo pri obravnavi Predloga priporočila o problematiki reševanja zasebnih bank Probanke in Factor banke z denarjem slovenskih državljanov se je na današnji 43. izredni seji Državnega zbora RS vključil tudi vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc_
»Lahko rečem, da se mi ta razprava, ki jo poslušam, sploh zdaj, zadnja vprašanja predlagatelja in tudi odgovori guvernerja, vse to se mi zdi zelo smiselno. Ta razprava se mi zdi smiselna predvsem z vidika, da imamo tukaj predstavnike odgovornih institucij, predvsem tiste najbolj odgovorne, to je Banka Slovenije, ki je, lahko rečem, najbolj odgovorna za takšno stanje bank, kot ga imamo danes v Sloveniji. Vemo, in to govorimo že ves čas, in že kar nekaj časa to poudarjamo, stanje slovenskih bank je zelo slabo, in o tem danes tudi razpravljamo. Vemo, da to ni od včeraj. Vemo, da se to vleče že kar nekaj časa, in vemo, da bi že 2009, takrat, ko so se pojavile te težave v bankah, Banka Slovenije morala ukrepati, pa žal ni. V SLS smo že takrat zelo pogosto in tudi naglas opozarjali, da mora Banka Slovenije bolj aktivno pristopiti k težavam, ki so se pojavljale v bankah. Iz magnetograma sem potegnil nekaj informacij, in sicer 9. marca 2011 se je prav na zahtevo Poslanske skupine SLS sestal Odbor DZ za finance in monetarno politiko in se takrat spoprijel z vprašanjem odgovornosti predvsem za nepokrita bančna posojila. Nenazadnje so bili takrat tudi sprejeti obvezujoči sklepi, se pravi, soglasno so bili sprejeti sklepi, ki so Banko Slovenije pozvali k poročanju o stanju v bančnemu sistemu. Lahko rečem, da je tedanji guverner Banke Slovenije dr. Kranjc veliko govoril o tem, da banka ustrezno nadzoruje sistem, ustrezno ukrepa in da v bančnem sistemu ni nobenih problemov z likvidnostjo. Banka Slovenije je sicer izvajala ukrepe v obliki priporočil, zahtev, opozoril, odredb in podobno, a vemo, da se ravno veliko ni zgodilo, zato mislim, da je prav, da to poudarim, je tedanji predsednik SLS Radovan Žerjav tudi večkrat pozval prejšnjega guvernerja Banke Slovenije k odstopu. Vemo pa, da so se potem v bančnem sistemu razmere hitro slabšale, razmere na kreditnem trgu so bile iz meseca v mesec slabše. Zdaj vemo, da je vztrajno rasel tudi delež slabih kreditov. Lahko rečem, da smo v SLS aktivno poskušali, seveda posebej poudarjam, z vidika politike izvajati pritisk na aktivnejše izvajanje nadzora, ob tem pa smo bili zelo pogosto deležni očitkov, kako je Banka Slovenije neodvisen organ in da politika tukaj nima nikakršnega mesta. V strokovnih krogih se med tem ni samo šušljalo, vsi, ki kaj pomenijo v bančništvu v Sloveniji, so vedeli, mnogi tudi o tem javno spregovorili, kako kritično stanje je v Factor banki in v Probanki že nekaj let nazaj, razen morda tistih, ki bi morali pa to prvi vedeti, Banka Slovenije. Banka Slovenije je sicer pozivala k nujni dokapitalizaciji teh dveh bank, zgodilo se žal ni nič. Zato je po mojem prepričanju novi guverner Banke Slovenije po tem hitrem pregledu, ki ga je imel, pravzaprav zelo malo časa je imel na razpolago, ni imel druge izbire kot to, kar se je zgodilo. Prepričan sem, da je bil ta ukrep, ki ga je izvedel novi guverner Banke Slovenije, gospod Jazbec, da je v tej situaciji edini logični ukrep. Dejstvo je, obe banki sta bili na robu likvidnostnega zloma, preprosto se ju je pustilo čakati mnogo predolgo v tej agoniji. Seveda se sliši všečno izgovarjanje na možnost bančnega stečaja. To je verjetno lahko reči. Vendar - kaj bi pravzaprav pomenil stečaj banke v tej državi? To je za mene zelo pomembno vprašanje. Prepričan sem, da bi to pomenilo, da je Banka Slovenije kot ključni nadzorni organ pogrnila na celi črti in da položaja ne obvladuje. Ob tem pa se je treba z vso odgovornostjo zavedati, kaj bi se dogajalo na bančnih okencih drugih bank, če bi v petek popoldne del slovenskih varčevalcev, tudi če so to recimo samo podjetja in če so to tisti, ki imajo več kot sto tisoč evrov depozita na računih, izgubilo svoj denar? Kaj bi to pomenilo za slovenski bančni sistem? Predvsem - kaj bi to pomenilo za zaupanje v slovenski bančni sistem? Prepričan sem, da katastrofo. Je pa tudi po mojem mnenju ta nadzorovana likvidacija boljša rešitev kot nekontrolirani stečaj, ampak samo pod enim pogojem. Če bo izredna uprava, ki jo je postavila Banka Slovenije, ne samo izvedla to likvidacijo, pač pa pregledala tudi transakcije med vsemi povezanimi osebami. Namreč - za obe banki je značilna prepletenost vlog, in sicer lastniških, nadzornih in vodstvenih funkcij ter celo glavnih komitentov teh bank. Da se je kreditiralo sorodnike, da se je kreditiralo povezana podjetja, da se je ogromno denarja namenilo za menedžerske prevzeme posameznikov, ki so bili tako ali drugače povezani s tema dvema bankama. Torej, če imajo vsi ti udeleženci danes srečo, da banki preprosto ne moremo pahniti v stečaj, pa naj preiskovalnim organom vsi ti posamezniki pojasnijo, od kod visoke nagrade, od kod visoka izplačila dividend družb, ki so lastniki in bi morali dokapitalizirati svoje banke, od kod odobritve tako visokih in nezavarovanih kreditov, od kod tako visoke plače vodstvenih delavcev. Danes je bistveno vprašanje: kaj pomeni likvidacija teh dveh bank za celovito sanacijo bančnega sistema, ki ga moramo izvesti v Sloveniji. Zaenkrat, po mojem mnenju, iz tehničnega vidika je pravzaprav to, kar se je zdaj zgodilo, kaplja v morje, saj vemo, da imata obe banki kvečjemu okoli, tako kot smo danes že večkrat slišali, 4 % tržnega deleža v Sloveniji. To je res. Vendar pa ta nadzorovana likvidacija teh dveh bank, o kateri danes govorimo, pomeni nek preizkus, tako za državo, predvsem pa za Banko Slovenije, ki je prevzela vlogo izredne upraviteljice. Prepričan sem, da nadaljevanje sanacije bančnega sistema ne bo uspešno brez kazenskih in odškodninskih posledic za odgovorne v teh dveh bankah in pozneje tudi ostalih bankah. Preprosto ne bo. Zakaj? Ker ga slovenska javnost ne bo sprejela. Brez podpore državljanov temu projektu, projektu sanacije slovenskih bank, uspešne sanacije ne bo. Zelo preprosto, ljudje imajo dovolj tega, da se milijoni in milijoni evrov iz proračuna namenjajo za financiranje bank, celo nekaterih zasebnih, hkrati pa na drugi strani na nas vsak mesec čaka nova davčna obremenitev, danes dvig DDV, jutri davek na nepremičnine, pojutrišnjem zamrznitev davčnih olajšav, da o norih idejah, o ukinjanju občin in podobno, niti ne govorim. S tega mesta kot poslanec, spoštovani guverner, apeliram predvsem na vas, na Banko Slovenije, da imate zdaj čudovito priložnost, da lahko prek svoje izredne uprave v teh dveh bankah razkrijete nepravilnosti. Lahko razkrijete povezave, prepričan sem, saj se praktično dogajajo vsem na očeh. Koneckoncev obstaja tudi ustrezna zakonodaja z odvzemom nezakonito pridobljenega premoženja. Točno to bi se moralo v takšnem primeru zgoditi, razlastninjenje vpletenih, odvzem premoženja in tako dalje. Imamo zakonsko osnovo, da te zadeve lahko tudi izpeljemo. Če bi potem to prakso nadaljevali tudi v drugih bankah, bi mogoče celo lahko prepričali ljudi, da bo sanacija pomenila nov začetek in da ne bo šlo samo za vnovično premostitveno obdobje. Da je še možno ustvariti konkurenčen bančni sistem, od katerega bodo imeli največ ravno uporabniki, torej, bančne storitve po konkurenčnih cenah, slovensko gospodarstvo pa prepotreben svež denar za svoj razvoj. Torej, še enkrat, od Banke Slovenije pričakujem, da bo že v tej začetni fazi sodelovala s preiskovalnimi organi oziroma z Nacionalnim preiskovalnim uradom in specializiranim državnim tožilstvom, ki sta oba zadolžena za pregon gospodarskega kriminala, in da bo poiskala poimensko odgovornost za stanje v bančnih bilancah. Banka Slovenije je neodvisna institucija, vendar je tudi institucija v službi državljank in državljanov, ki naj jih tokrat ne pusti na cedilu.«
»Lahko rečem, da se mi ta razprava, ki jo poslušam, sploh zdaj, zadnja vprašanja predlagatelja in tudi odgovori guvernerja, vse to se mi zdi zelo smiselno. Ta razprava se mi zdi smiselna predvsem z vidika, da imamo tukaj predstavnike odgovornih institucij, predvsem tiste najbolj odgovorne, to je Banka Slovenije, ki je, lahko rečem, najbolj odgovorna za takšno stanje bank, kot ga imamo danes v Sloveniji. Vemo, in to govorimo že ves čas, in že kar nekaj časa to poudarjamo, stanje slovenskih bank je zelo slabo, in o tem danes tudi razpravljamo. Vemo, da to ni od včeraj. Vemo, da se to vleče že kar nekaj časa, in vemo, da bi že 2009, takrat, ko so se pojavile te težave v bankah, Banka Slovenije morala ukrepati, pa žal ni. V SLS smo že takrat zelo pogosto in tudi naglas opozarjali, da mora Banka Slovenije bolj aktivno pristopiti k težavam, ki so se pojavljale v bankah. Iz magnetograma sem potegnil nekaj informacij, in sicer 9. marca 2011 se je prav na zahtevo Poslanske skupine SLS sestal Odbor DZ za finance in monetarno politiko in se takrat spoprijel z vprašanjem odgovornosti predvsem za nepokrita bančna posojila. Nenazadnje so bili takrat tudi sprejeti obvezujoči sklepi, se pravi, soglasno so bili sprejeti sklepi, ki so Banko Slovenije pozvali k poročanju o stanju v bančnemu sistemu. Lahko rečem, da je tedanji guverner Banke Slovenije dr. Kranjc veliko govoril o tem, da banka ustrezno nadzoruje sistem, ustrezno ukrepa in da v bančnem sistemu ni nobenih problemov z likvidnostjo. Banka Slovenije je sicer izvajala ukrepe v obliki priporočil, zahtev, opozoril, odredb in podobno, a vemo, da se ravno veliko ni zgodilo, zato mislim, da je prav, da to poudarim, je tedanji predsednik SLS Radovan Žerjav tudi večkrat pozval prejšnjega guvernerja Banke Slovenije k odstopu. Vemo pa, da so se potem v bančnem sistemu razmere hitro slabšale, razmere na kreditnem trgu so bile iz meseca v mesec slabše. Zdaj vemo, da je vztrajno rasel tudi delež slabih kreditov. Lahko rečem, da smo v SLS aktivno poskušali, seveda posebej poudarjam, z vidika politike izvajati pritisk na aktivnejše izvajanje nadzora, ob tem pa smo bili zelo pogosto deležni očitkov, kako je Banka Slovenije neodvisen organ in da politika tukaj nima nikakršnega mesta. V strokovnih krogih se med tem ni samo šušljalo, vsi, ki kaj pomenijo v bančništvu v Sloveniji, so vedeli, mnogi tudi o tem javno spregovorili, kako kritično stanje je v Factor banki in v Probanki že nekaj let nazaj, razen morda tistih, ki bi morali pa to prvi vedeti, Banka Slovenije. Banka Slovenije je sicer pozivala k nujni dokapitalizaciji teh dveh bank, zgodilo se žal ni nič. Zato je po mojem prepričanju novi guverner Banke Slovenije po tem hitrem pregledu, ki ga je imel, pravzaprav zelo malo časa je imel na razpolago, ni imel druge izbire kot to, kar se je zgodilo. Prepričan sem, da je bil ta ukrep, ki ga je izvedel novi guverner Banke Slovenije, gospod Jazbec, da je v tej situaciji edini logični ukrep. Dejstvo je, obe banki sta bili na robu likvidnostnega zloma, preprosto se ju je pustilo čakati mnogo predolgo v tej agoniji. Seveda se sliši všečno izgovarjanje na možnost bančnega stečaja. To je verjetno lahko reči. Vendar - kaj bi pravzaprav pomenil stečaj banke v tej državi? To je za mene zelo pomembno vprašanje. Prepričan sem, da bi to pomenilo, da je Banka Slovenije kot ključni nadzorni organ pogrnila na celi črti in da položaja ne obvladuje. Ob tem pa se je treba z vso odgovornostjo zavedati, kaj bi se dogajalo na bančnih okencih drugih bank, če bi v petek popoldne del slovenskih varčevalcev, tudi če so to recimo samo podjetja in če so to tisti, ki imajo več kot sto tisoč evrov depozita na računih, izgubilo svoj denar? Kaj bi to pomenilo za slovenski bančni sistem? Predvsem - kaj bi to pomenilo za zaupanje v slovenski bančni sistem? Prepričan sem, da katastrofo. Je pa tudi po mojem mnenju ta nadzorovana likvidacija boljša rešitev kot nekontrolirani stečaj, ampak samo pod enim pogojem. Če bo izredna uprava, ki jo je postavila Banka Slovenije, ne samo izvedla to likvidacijo, pač pa pregledala tudi transakcije med vsemi povezanimi osebami. Namreč - za obe banki je značilna prepletenost vlog, in sicer lastniških, nadzornih in vodstvenih funkcij ter celo glavnih komitentov teh bank. Da se je kreditiralo sorodnike, da se je kreditiralo povezana podjetja, da se je ogromno denarja namenilo za menedžerske prevzeme posameznikov, ki so bili tako ali drugače povezani s tema dvema bankama. Torej, če imajo vsi ti udeleženci danes srečo, da banki preprosto ne moremo pahniti v stečaj, pa naj preiskovalnim organom vsi ti posamezniki pojasnijo, od kod visoke nagrade, od kod visoka izplačila dividend družb, ki so lastniki in bi morali dokapitalizirati svoje banke, od kod odobritve tako visokih in nezavarovanih kreditov, od kod tako visoke plače vodstvenih delavcev. Danes je bistveno vprašanje: kaj pomeni likvidacija teh dveh bank za celovito sanacijo bančnega sistema, ki ga moramo izvesti v Sloveniji. Zaenkrat, po mojem mnenju, iz tehničnega vidika je pravzaprav to, kar se je zdaj zgodilo, kaplja v morje, saj vemo, da imata obe banki kvečjemu okoli, tako kot smo danes že večkrat slišali, 4 % tržnega deleža v Sloveniji. To je res. Vendar pa ta nadzorovana likvidacija teh dveh bank, o kateri danes govorimo, pomeni nek preizkus, tako za državo, predvsem pa za Banko Slovenije, ki je prevzela vlogo izredne upraviteljice. Prepričan sem, da nadaljevanje sanacije bančnega sistema ne bo uspešno brez kazenskih in odškodninskih posledic za odgovorne v teh dveh bankah in pozneje tudi ostalih bankah. Preprosto ne bo. Zakaj? Ker ga slovenska javnost ne bo sprejela. Brez podpore državljanov temu projektu, projektu sanacije slovenskih bank, uspešne sanacije ne bo. Zelo preprosto, ljudje imajo dovolj tega, da se milijoni in milijoni evrov iz proračuna namenjajo za financiranje bank, celo nekaterih zasebnih, hkrati pa na drugi strani na nas vsak mesec čaka nova davčna obremenitev, danes dvig DDV, jutri davek na nepremičnine, pojutrišnjem zamrznitev davčnih olajšav, da o norih idejah, o ukinjanju občin in podobno, niti ne govorim. S tega mesta kot poslanec, spoštovani guverner, apeliram predvsem na vas, na Banko Slovenije, da imate zdaj čudovito priložnost, da lahko prek svoje izredne uprave v teh dveh bankah razkrijete nepravilnosti. Lahko razkrijete povezave, prepričan sem, saj se praktično dogajajo vsem na očeh. Koneckoncev obstaja tudi ustrezna zakonodaja z odvzemom nezakonito pridobljenega premoženja. Točno to bi se moralo v takšnem primeru zgoditi, razlastninjenje vpletenih, odvzem premoženja in tako dalje. Imamo zakonsko osnovo, da te zadeve lahko tudi izpeljemo. Če bi potem to prakso nadaljevali tudi v drugih bankah, bi mogoče celo lahko prepričali ljudi, da bo sanacija pomenila nov začetek in da ne bo šlo samo za vnovično premostitveno obdobje. Da je še možno ustvariti konkurenčen bančni sistem, od katerega bodo imeli največ ravno uporabniki, torej, bančne storitve po konkurenčnih cenah, slovensko gospodarstvo pa prepotreben svež denar za svoj razvoj. Torej, še enkrat, od Banke Slovenije pričakujem, da bo že v tej začetni fazi sodelovala s preiskovalnimi organi oziroma z Nacionalnim preiskovalnim uradom in specializiranim državnim tožilstvom, ki sta oba zadolžena za pregon gospodarskega kriminala, in da bo poiskala poimensko odgovornost za stanje v bančnih bilancah. Banka Slovenije je neodvisna institucija, vendar je tudi institucija v službi državljank in državljanov, ki naj jih tokrat ne pusti na cedilu.«
