Košarkarji so nas navdihovali s svojim zabijanjem v koše na minulem Evropskem prvenstvu, vlada pa nas manj navdihuje s svojim »zabijanjem« in »nabijanjem« vedno novih davkov in dajatev iz denarnic davkoplačevalcev

Ljubljana, 24. september 2013 - Stališče Poslanske skupine SLS glede 21. točke dnevnega reda - prve obravnave Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, je  (na 17. seja DZ RS, drugi dan zasedanja) predstavila poslanka SLS Jasmina Opec_ »Slovenija je zadnje čase priča »zabijanjem« na različnih področjih. Košarkarji so nas navdihovali s svojim zabijanjem v koše na minulem Evropskem prvenstvu, vlada pa nas nekoliko manj navdihuje s svojim »zabijanjem« in »nabijanjem« vedno novih davkov in dajatev iz denarnic davkoplačevalcev. Dvig DDV, davek na nepremičnine, obremenitev podjetij skozi zaustavitev padanja davka na dohodek, napovedano višanje prispevnih stopenj za samostojne podjetnike, pa kup manjših davkov, kot so tisti pri registraciji avtomobila, pa danes obravnavana novela Zakona o dohodnini. Ob poplavi vseh teh novih dajatev, ki padajo na pleča državljanov, se nam zastavlja vprašanje.

Ali resnično in iskreno mislite, da so naši državljani, pa ne tisti s skritimi bančnimi računi v davčnih oazah, ampak delavci in kmetje, res sposobni prenašati bremena, ki jim jih vedno znova nalagate? Če boste nadaljevali tako, se ne bodo  zlomile samo slovenske finance, pod težo bremen se bo zlomil tudi slovenski narod. Ureditev finančnega stanja v naši državi naj ne bo na plečih tistih, ki že zdaj gledajo na vsak evro, ki ga imajo, ampak tako, kot ste se zavezali v Programu stabilnosti - 2/3 ukrepov na obvladovanju odhodkov, torej z bolj racionalnim državnim trošenjem, in zgolj 1/3 na strani večjih obremenitev za doseganje višjih prihodkov. Rezerve imate tudi še na drugih področjih; v doslednem pobiranju tistega, kar državi pripada - tudi na področju sive ekonomije. Veliko dela je še na področju administrativnih razbremenitev, črpanja evropskih sredstev, pa na področju racionalizacije javnega  naročanja. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti na vrnitev vsega tistega premoženja, ki so si ga razni tajkuni v vseh teh letih naše države prisvojili za svojega. Ne obirati vedno najlažje poti in reševati državne blagajne izključno s poviševanjem davčnih bremen. Ker se tak način reševanja lahko kaj kmalu kot bumerang vrne nazaj s še večjimi negativnimi posledicami, kot jih rešujemo danes. Tudi novela Zakona o dohodnini, ki je pred nami, je del tega povečevanja dajatev in jo lahko - glede na njene rešitve - razdelimo na več sklopov. V prvem sklopu gre za odpravo avtomatičnega usklajevanja zneskov olajšav in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine z rastjo cen življenjskih potrebščin oziroma ukrep, s katerim se bodo znižale neto plače, zaradi česar lahko govorimo o tem, da vlada prek teh sprememb preprosto uvaja krizni davek. Gre za ukrep, ki mu socialni partnerji že od začetka ostro nasprotujejo, za ukrep, glede katerega se vlada ni niti želela pogajati s socialnimi partnerji. Odprava avtomatičnega usklajevanja pomeni, da bomo davkoplačevalci plačevali več dohodnine, s čimer se bo zmanjšal razpoložljivi dohodek, kupna moč prebivalstva bo padla, s čimer se bo zmanjšal tudi bruto domači proizvod. Novela zakona prinaša negativne učinke tudi na drugih področjih – ob zniževanju olajšav za otroke se ob drugih, že sprejetih ukrepih vlade, ki imajo predvsem negativne posledice na družine z otroki, odpira vprašanje, ali ta vlada vodi družinsko ali antidružinsko politiko. Pod drugi sklop rešitev tega zakona lahko štejemo uskladitve z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakonom o delovnih razmerjih, ki so seveda potrebna, vendar zaradi veliko posegov bi bilo prav narediti še krog pogovorov s socialnimi partnerji. Verjamem, da so vas opozorili na tisti del, ki predvideva dodatno obdavčitev odpravnin, govora pa je bilo tudi o neustavnosti teh določb. Že zaradi morebitnih tovrstnih zapletov je vredno temu delu paketa v nadaljevanju obravnave posvetiti  dodatno pozornost in poiskati ustrezne rešitve - skupaj s socialnimi partnerji. Za konec naj se dotaknem problematike, ki vpliva na tisoče družin, predvsem iz mojega prekmurskega konca, pa tudi iz Prlekije, Štajerske, Koroške, tudi Gorenjske - problematike delavcev migrantov. Propad marsikaterega podjetja, predvsem na vzhodnem delu naše države, je povzročil strah socialne bombe. Toda ljudje se niso vdali v usodo, ne glede na kulturne, jezikovne in druge razlike, in so se v želji preživeti svoje družine in sebe odpravili na delo čez mejo v sosednjo Avstrijo. Niso želeli biti breme svoji državi Sloveniji in živeti od socialni pomoči. Želeli so preprosto delati. Vlada Boruta Pahorja je tem delavcem migrantom zaradi izjemno visokih doplačil dohodnine, ki so nastale kot posledica dejstva, da je raven plač v drugi državi višja in obdavčitev plač relativno nižja kot v Sloveniji, uvedla posebno davčno olajšavo. Vsi, tudi delavci migranti, so se takrat zavedali, da gre zgolj za začasno rešitev in da bo v prihodnje morala biti sprejeta drugačna rešitev. V prejšnji vladi smo v SLS poskušali ta problem aktivno reševati, saj si do takrat nihče iz finančnega ministrstva ni želel vzeti časa in se dejansko posvetiti problemu, ki je dokaj kompleksen. Nekdanji minister za finance Šušteršič je v prejšnji noveli Zakona o dohodnini le pustil tovrstno olajšavo, dogovorjeni pa smo bili za pospešeno iskanje drugačne rešitve. Žal zaradi drugih okoliščin dela nismo mogli dokončati. Ustavno sodišče Republike Slovenije je letos na podlagi dejstva, da mora biti po Ustavi davčna obravnava enaka za vse rezidente in da posebna olajšava ni ustrezen način reševanja tega problema, odločilo, da je posebna olajšava z vidika enakosti pred zakonom neustavna, kar je bilo tudi pričakovati, saj se je tudi v civilnih združenjih delavskih migrantov opozarjalo, da gre za neprimerno, začasno rešitev, ki jo je treba nadgraditi in oblikovati drugače. Torej problem kljub odločbi Ustavnega sodišča ostaja. Delodajalec v sosednji državi izplača bruto plačo in se ne ozira na to, v kateri državi je zaposleni prijavljen kot davčni rezident. Slovenci morajo zaradi ostrejše obdavčitve in nižjih olajšav tako poleg rednega davčnega odtegljaja državi, kjer so zaposleni, od svoje neto plače v tujini plačati še dodatni davek Sloveniji, skupaj s stroški prevoza pa jih to postavlja v zelo neenakopraven položaj na trgu dela. Zato naj še enkrat velja poziv Ministrstvu za finance, naj se natančneje seznani s problemom, sestane s predstavniki delavskih migrantov in prouči bodisi možnost dogovora s sosednjimi državami, predvsem v obliki meddržavnih sporazumov, ali poišče drugačno obliko rešitve slovenskih delavcev, ki si služijo svoj kruh v tujini. Če zaključim, najhujše za Slovenijo ni, da vlada ne stori ničesar, najhujše za Slovenijo je, da stori nekaj v naglici, hipoma, z enim samim ciljem, čim hitreje in čim bolj napolniti državni proračun. Poguba za prihodnost te države je sprejem najhitrejših in najbolj enostavnih rešitev brez razumevanja koncepta problema in predvsem brez zavedanja o daljnosežnih posledicah sprejetih odločitev. Predloga novele Zakona o dohodnini iz vseh navedenih razlogov v SLS ne bomo podprli.«