Ljubljana, 1. oktober 2013 - Stališče Poslanske skupine SLS je k točki dnevnega reda - to je k obravnavi Predloga priporočila v zvezi s problematiko nadzora in ugotavljanja odgovornosti po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, na današnji 44. izredni seji DZ RS predstavil poslanec SLS Janez Ribič:

»Problematika, ki jo imamo danes na dnevnem redu, in naše razprave do zdaj kažejo tako, kot da prihajamo vsak iz svoje države, kot da ne poznamo, kaj se dogaja pri nas doma. Problematika, ki se je lotevamo danes, je pravzaprav le eden izmed simptomov kronično bolnega slovenskega pravosodja, ki nam ga nikakor ne uspe pozdraviti, če se lahko tako izrazim.  Kateri so še drugi simptomi, ki govorijo o kronični bolezni našega pravosodja, se sprašujemo. Težko je vse našteti, glavni pa so gotovo plačilna nedisciplina, neuspešen pregon gospodarskega kriminala, dolgi sodni postopki, procesni zapleti, korupcija, nizko zaupanje v pravno državo, občutek dveh pravnih držav - ena za elite in ena za malega človeka, in zdaj še tako imenovana afera »prijatelji v stečaju«, ki so razlogi za omenjeno bolezensko stanje v pravosodju.

V Slovenski ljudski stranki že vse od afere »bulmastifi« naprej opozarjamo na alarmantno stanje v našem pravosodju in na evidentno prisotnost elit, ki ne izbirajo sredstev za ohranjanje svojega vpliva in ščitenja svojih interesov. V zadnjem letu je bilo veliko razprav namenjenih iskanju vzrokov za težave v slovenskem pravosodju, vendar kaj dlje od deklarativnih izjav in medijskih puhlic nismo prišli. Veliko razprav se vrti okrog problema, da skorajda nihče več ne verjame v pravico in v pravičnost naše družbe, zato se ni mogoče čuditi, da ustavno zapovedana enakost pred zakonom ostaja le nedosegljiv ideal. Pri iskanju odgovorov na ta vprašanja nam vedno znova očitajo, da se politika ne sme vpletati v neodvisno sodstvo, da se nimamo pravice opredeljevati tako ali drugače, niti ne razmišljati o pravosodnem sistemu, v katerega sodi tudi problematika reševanja insolventnih postopkov. Vendar med funkcije poslancev in parlamenta sodi tudi nadzorna funkcija, predvsem pa skrb za tiste, ki nosijo posledice slabega sistema, to je za davkoplačevalce, in vse, ki se znajdejo v sodnem mlinu ali ostanejo brezposelni zaradi stečaja ali bankrota podjetij. Nesporno dejstvo namreč je, da je slovenska stečajna zakonodaja strokovno zelo zahtevna, zaradi česar stečajni postopki pri nas potekajo nenavadno dolgo časa. Poleg tega se običajno začnejo šele takrat ko od podjetja, ki se znajde v postopku zaradi insolventnosti, ne ostane kaj dosti vrednega. Najkrajšo pa potegnejo navadni upniki, delavci, podizvajalci, ki običajno dobijo le drobtinice, ki padejo z mize stečajne mase, ali pa niti tega ne. Nedopustno je, da tako imenovani propadli podjetniki znajo izrabiti številne zakonske luknje, na primer institut zemljiškega dolga, skozi katere preusmerjajo finančna sredstva izven podjetja, zato so bogatejši kot kadarkoli prej in prosti vseh obveznosti. Delavci, upniki in celo država pa se lahko obrišejo pod nosom. Mnogo zgodb smo slišali v zadnjih letih, ko stečajni upravitelji, denimo, prodajajo premoženje podjetja po sramotno nizkih cenah, ko stečajni upravitelji ne vedo, kje je premoženje podjetja, ko upniki ne smejo biti navzoči pri odpiranju ponudb, ali na primer ko nekdanji lastniki premoženja z njim prosto razpolagajo in se z njim okoristijo. Ali se vsega tega res ne da preprečiti? Poleg tega so imeli stečajni upravitelji, vsaj do uveljavitve novega Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v omenjenih postopkih preveliko avtonomijo odločanja v primerjavi s pravicami upnikov. Če temu dodamo še omenjene sprege peščice stečajnih upraviteljev s tako imenovanimi stečajnimi sodniki, ki je razlog za današnjo izredno sejo, je kristalno jasno, da je stanje daleč od idealnega. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že ob sprejetju novega Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju dejali, da podpiramo takšne odločitve, ki bodo omogočile učinkovite in predvsem hitrejše ter cenejše insolventne postopke. V postopkih bi morali imeti glavno besedo upniki, ki jim je v interesu ohranitev zdravega jedra podjetja, poplačilo dolgov in ohranjanje delovnih mest. Upniki so dobili sicer pristojnost zamenjave stečajnega upravitelja v primeru njegovega slabega dela, kar naj bi izboljšalo kakovost dela upniškega odbora in upravitelja ter okrepilo nadzor nad njim. Pa je temu res tako? Kot ugotavljajo predlagatelji izredne seje, je nadzor nad stečajnimi upravitelji tudi na podlagi nove zakonodaje očitno nezadosten. Čeprav je brez konkretne analize težko podati popolno oceno o ustreznosti nadzora, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, je kljub temu mogoče sklepati, da določene sistemske pomanjkljivosti še vedno obstajajo. Afera »prijatelji v stečaju«, ki je razkrila prijateljske in celo sorodstvene povezave med stečajnimi upravitelji in sodniki, se je začela pred dobrim letom dni. V javnosti so zaokrožile fotografije zasebnih zabav, na katerih so se skupaj pojavljali nekateri stečajni upravitelji in sodniki, ki so bili udeleženi v stečajnih postopkih na sodiščih. Afera se je nadaljevala z anonimko, ki je razkrila sistem dodeljevanja stečajev na način, da so bili ravno zaradi teh povezav stečaji višje vrednosti vedno dodeljeni istim upraviteljem. Poleg tega se je v javnosti razkrilo tudi dejstvo, da naj bi stečajne postopke obvladovale v Sloveniji zgolj tri skupine stečajnih upraviteljev. Kje so bile pristojne institucije nadzora, da niso reagirale, kaj so delali organi pregona, da niso preverili dejstev? Zadnji čas je, da si vsi nehamo zatiskati oči in da ne nasedamo razlagam vpletenim, da gre pri vsem tem zgolj za slučaj oziroma naključje. Saj danes se tukaj ne pogovarjamo ne o levih ne o desnih, pogovarjamo se o dejstvih. Vsi smo tukaj z željo, da bi pomagali kaj spremeniti v tej državi. Poleg tega v oči bode tudi dejstvo, da je pristojna disciplinska komisija pri Zbornici upraviteljev Slovenije prav vse vpletene upravitelje oprostila očitanih nepravilnosti. Še več, predsednica zbornice je v bistvu potrdila povezovanje, ko je izjavila, da naj bi bilo zasebno prijateljevanje med stečajnimi upravitelji in sodniki nekaj povsem normalnega -torej brez kakršnega koli konflikta interesov. Enako se dogaja žal tudi v sodni veji, saj sta bili tudi vpleteni sodnici omenjene sprege oprani vse odgovornosti.  V postopku ugotavljanja strokovne in etične odgovornosti se namreč ni ugotovilo niti najmanjših nepravilnosti. Tudi vrhovi slovenske sodne oblasti so se na celotno dogajanje odzvali precej medlo. Za pravno državo so odgovorne vse tri veje oblasti_ zakonodajna, izvršilna in sodna. Pristojni minister oziroma vlada morata hitro in končno začeti uresničevati skupne zaveze za konkretno ukrepanje. S kaznovanjem odgovornih in z boljšim nadzorom, ki bo onemogočil nove nepravilnosti, bo narejen prvi korak k pridobitvi ponovnega zaupanja v pravno državo. Odgovornost do davkoplačevalcev, do brezposelnih, ki so posledica neodgovornega ravnanja do propadanja dobrih podjetij, nosimo vsi. V Slovenski ljudski stranki se te odgovornosti zavedamo in smo pripravljeni ukrepati, zato podpiramo današnjo razpravo in priporočila v upanju, da se bo končno ukrepalo proti takšnim škodljivim navezam.«