Ljubljana, 27. september 2013 - V nadaljevanju 17. redne seje Državnega zbora RS je poslanka SLS Jasmina Opec predstavila stališče Poslanske skupine SLS do  predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona političnih strankah. Več si lahko preberete v nadaljevanju.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi, vsi lepo pozdravljeni.

Politika je zaradi nekaterih dejanj posameznikov v celoti pristala na slabem glasu in izgublja zaupanje ljudi; kljub temu, da nismo vsi enaki, da nismo vsi pokvarjeni, da nismo vsi lažnivci. In kljub vsemu temu, da se večina od nas vsak dan trudi, da bi resnično iskala boljše rešitve za našo državo. Z željo sprejeti prave ukrepe, ki bi dejansko spremenili negativno javno mnenje, se v tem sklicu Državnega zbora ne ukvarjamo prvič. Pred kratkim smo imeli na mizi paket zakonov o funkcionarjih, ki naj bi z omejitvijo možnosti za kandidiranje povečali zaupanje ljudi v politiko in politike. Danes pa imamo pred seboj dva zakona, ki se nanašata predvsem na večjo transparentnost pri finančnem poslovanju političnih strank. Predlog novele Zakona o političnih strankah naj bi nastal na podlagi priporočil skupine držav proti korupciji GRECO pri Svetu Evrope 2007, ki se nanašajo na transparentnost financiranja političnih strank. In do katerih ugotovitev je GRECO pravzaprav prišel? Ugotovil je nekatere zakonske pomanjkljivosti, ki se nanašajo na nezadostno preglednost virov financiranja, pomanjkljivo ureditev dopustnosti posojil, odsotnost možnosti razkritja notranjih organizacijskih enot strank, dopustnost nepreglednega financiranja strank s strani povezanih pravnih oseb in nenazadnje tudi slab dostop javnosti do letnih poročil strank. GRECO je opozoril tudi na recipročno povezavo med donacijo stranke in določeno uslugo oziroma prednostjo, ki bi iz te izhajala, in veliko pomanjkanje pooblastil nadzornih organov  - v največji meri Računskega sodišča - pri ugotavljanju morebitnih nepravilnosti pri poslovanju političnih strank. V Poslanski skupini SLS ocenjujemo, da so nekatere izmed rešitev, predlagane v noveli Zakona o političnih strankah, precej revolucionarne, kar pa ni nujno slabo.

Prva sprememba je nedvomno predlagana prepoved financiranja političnih strank s strani vseh pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, kar predstavlja enega najbolj drastičnih posegov v način financiranja političnih strank. To pravzaprav ni nova ideja, saj smo identično rešitev v SLS predlagali tudi v programu oziroma delovnem načrtu za predčasne državnozborske volitve 2011. Že takrat smo bili mnenja, da trenutni način financiranja političnih strank odpira priložnost sistemu daš-dam - torej vračanju političnih ali kakšnih drugačnih uslug v zameno za finančne donacije s strani podjetij. Omenjeni spremembi o prepovedi financiranja s strani vseh pravnih oseb in samostojnih podjetnikov v Poslanski skupini SLS ne nasprotujemo, saj se zavedamo, da je to pot k večji transparentnosti pri delovanju političnih strank. Se nam pa ob tem zastavlja vprašanje, na kakšen način se namerava zagotoviti enako raven moderne demokracije, ki se razvija in ustvarja skozi sistem političnih strank. Upam, da vlada pri tem ne računa, da bo več sredstev priteklo na strankarske proračune iz občinskih in državnega proračuna, saj bi to bilo v teh razmerah izjemno neokusno in nepošteno  do državljanov, zato od pristojnega ministrstva oziroma vlade pričakujemo jasnejšo opredelitev posledic na državni proračun in druga finančna sredstva kot so v trenutnih obrazložitvah. Nikakor ne moremo pristati, da bi ob tej trenutni - malodane alarmantni  - situaciji na področju javnih financ, vseh podražitvah in dodatnih davkih podprli kakršne koli namere vlade o povečevanju javnih sredstev za delovanje političnih strank.

Druga večja sprememba se nanaša na prispevke fizičnih oseb političnim strankam, katerih višina se omejuje pri desetih povprečnih plačah v državi, pri čemer velja izpostaviti, da bodo javno objavljeni vsi prispevki, višji od ene povprečne bruto plače. Ukrep omejitve za fizične osebe zagotovo prispeva k večji transparentnosti, vendar na drugi strani ostaja neodgovorjeno vprašanje, ali bo to resnično tudi v praksi omogočilo omejitev tveganja korupcije, saj na podlagi sedanjega predloga obstaja možnost izigravanja tega določila. Zaradi prepovedi financiranja pravnih oseb in s.p.-jev bi na primer lahko v praksi prihajalo do primerov, kjer bi se sredstva iz naslova donacij, v narekovaju, lahko prelila oziroma razpršila v množico prispevkov fizičnih oseb, ki bi bile veljavne pod predlagano zakonsko določeno višino, s čimer bi identiteta oseb ostala nerazkrita.

Tretji sklop predlaganih sprememb se nanaša na povečanje nadzora nad porabo dodeljenih javnih sredstev političnim strankam, pri čemer se povečuje pristojnosti Računskemu sodišču. V SLS smo že pred volitvami 2011 zagovarjali stališče, da je nadzor nad porabo sredstev neustrezen, kar je posledica neustreznih pristojnosti Računskega sodišča, zato pozdravljamo tudi te predlagane rešitve, ki Računskemu sodišču dajejo pristojnosti za upravljanje revizije poslovanja strank, in sicer na način, da bodo v štirih letih skozi sito prišle vse politične stranke, ki so upravičene do javnih sredstev. Prav tako se povečujejo globe in sankcije, ki bodo lahko rezultirale tudi zmanjšanje ali ukinitev pravice do financiranja iz javnih sredstev. Z vidika demokracije je izjemnega pomena, da imajo vse politične stranke razmeroma enake pogoje za svoje delovanje ne glede na lastnosti, po katerih se razlikujejo med seboj. Treba se je namreč zavedati, da imajo vse stranke, predvsem parlamentarne, enako količino dela. Vendar ga ne morejo opraviti enako kakovostno, saj so razlike v kadrovskih in drugih resursih med strankami ogromne, zato mora biti temu vsaj delno prilagojeno tudi financiranje. Prepričani smo, da je ureditev novega razmerja financiranja iz državnega proračuna po ključu 25 % fiksne višine sredstev enake za vse politične stranke, ki so dobile 1 % glasov volivcev na zadnjih volitvah, 75 % sredstev pa bo razdeljenih na podlagi volilnega rezultata, korak v pravo smer, v smeri večje enakopravnosti političnih strank in večje možnosti, da se na podlagi pluralizma mnenj sliši sleherni glas državljanov.

Naj zaključim: v SLS se zavedamo nizkih ratingov, ki jih v javnosti dosegajo politične stranke, kar je posledica tako splošnega stanja v družbi, nesposobnosti dogovarjanja, kot tudi posledica delovanja posameznikov, ki so pozabili, da mora biti politik v prvi vrsti moralni zgled drugim. Ocenjujemo, da je predlagana novela Zakona o političnih strankah eden izmed korakov, s katerim lahko ta rating obrnemo, zato bomo glasovali, da je predlagani zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.