Ljubljana, 26. september 2013 - Predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič je v nadaljevanju 17. redne seje Državnega zbora RS predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih. Vsebino njegove razprave si lahko preberete v nadaljevanju.
Vsem skupaj lep pozdrav,
Vlada rabi čas, so bile besede, ki smo jih kar nekajkrat slišali to pomlad, poletje. Očitno to še toliko bolj velja za Ministrstvo za finance RS, katerega predstavnikov, če sem prav razumel, ni bilo na začetku te točke. Res je, da smo zelo na hitro opravili s prvima dvema točkama v Državnem zboru, pa je Zupančičeva tako blizu, da bi pri tako pomembnem zakonu bilo prav, da se nam pridružijo v nadaljevanju. In glede na to, da je ta zakon prišel v začetku tega tedna, ob začetku seje šele na dnevni red, da je bil odbor sklican pozno v večernih urah, da je en kup nejasnosti še okoli mnenja Zakonodajno-pravne službe, da imamo od desetih členov amandma na pet členov, bi resnično pričakoval, da so predstavniki Ministrstva za finance prisotni pri tej točki.
Govorimo o noveli tega zakona, kjer gre na prvi pogled za preprost vladni ukrep, da se rešuje problem zaseganje nepremičnin s strani bank. To pa po temeljitem pregledu pokaže, da gre za rešitev, ki je resnici na ljubo nekoliko izven normalnih pravnih okvirjev. Upam, da to ni razlog, da smo, kot sem že dejal, dobili ta zakon praktično povsem na začetku seje na naše klopi in ga tudi v večernih urah obravnavali na odboru. Namen je pohitritev postopka za pridobitev polnega lastništva nad zaseženimi nepremičninami in s tem takojšnjega razpolaganja z njimi. Razumljivo je, da to sedaj postaja problem še posebej pred začetkom prenosa terjatev na družbo za upravljanje terjatev bank. Kot smo slišali v predhodnih stališčih gre za zelo velik obseg sredstev, če nekoliko poračunamo, gre za okoli 15 milijard teh sredstev, to je toliko kolikor je depozitov v slovenskih bankah. In na nek način je ta zadeva tudi razgaljenje ali nezaupnica pravosodnemu sistemu, kajti doslej bi ta postopek morali po normalnih rokih opravljati slovenska sodišča in stečajni upravitelji.
Ta proces na tak način želi spodbuditi, se pravi spraviti to premoženje, ki je zastavljeno, čim prej v lastništvo bank in pozneje na trg. Kljub popravnim amandmajem so nekatera vprašanja, ki jih je izpostavila Zakonodajno-pravna služba še vedno odprta. O tem velja opozoriti tudi, da je težava z iskanjem primerljive prakse na to tematiko v Evropski uniji, ki je praktično ni v zakonu, ki je kot običajna priloga k takšnim zakonom. Osnovni problem je da stvarni pravni zakonik določa, da ima vsak upnik, ki razpolaga s hipoteko, ki je neposredno izvršljiva, možnost med sodno prodajo ali notarsko prodajo. Ta predlog zakona to možnost določa le nekaterim izmed teh subjektov. Gre za evidentno neenakopravno obravnavo udeležencev. Če smo še bolj neposredni, banke so izrazito favorizirane napram ostalim upnikom. Zakon dejansko uvaja to, da bodo banke po hitrem postopku lahko prišle do lastništva nepremičnin za 70% ocenjene vrednosti, kot jo bodo ocenili njeni cenilci, kar je zdaj direktno v nasprotju z izvršilnim zakonom po katerem, če nepremičnino kupi upnik je terjatev 100% poplačana. V postopku dolžnik nima možnosti ugovora ali pritožbe, tudi ni urejen položaj ko tečejo izvršbe na predloge upnikov, ki so drugi v vrsti in imajo hipoteko pridobljeno v izvršilnem postopku. Kaj bo zdaj z njimi? Kako se varuje njihovo interes? Nesprejemljivo je tudi, da v stečajnem postopku prodaja notar in ne stečajni upravitelj ali sodišče. Včasih cilj, čeprav je še tako potreben, preprosto ne opravičuje sredstev in vedno je problematično, da se v pravnem dela izjeme zgolj za to, da se rešuje neko specifično problematiko in neko skupino. V tem primeru pogrešamo načrt kako naprej, najbrž ni cilj države da so banke največje lastnice nepremičnin države, v državi banke rabijo denar. Ali lahko zaradi tega zaključimo, da bo po izpeljavi teh postopkov nepremičninski trg v hipu preplavljen s temi nepremičninami, takšno stanje pa bo spet imelo posledice, izredno nizko dosežene cene in slabši izplen bank.
V Slovenski ljudski stranki bomo pozorno spremljali razpravo o amandmajih in se po tej razpravi odločili okoli podpore ali nepodpore temu zakonu.
Hvala.
