Ljubljana, 25. september 2013 - Stališče Poslanske skupine SLS glede 8., 9., 10., 11., 12. in 13. točke dnevnega reda - druge obravnave Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor, Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih, Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah Predsednika Republike, Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije, Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah in Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi - skrajšani postopek, je na redni 17. seji DZ RS, tretji dan zasedanja, predstavila poslanka SLS Jasmina Opec_

»V tej dvorani velikokrat padajo diagnoze o tem, katere bolezenske znake vse ima naša država. Pozablja pa se na tistega osnovnega, to je pomanjkanje zaupanja v banke, v sodstvo, v zdravstvo, gospodarstvo in da, tudi v politiko samo. Sleherno bitje ve, da so občutki razumevanja, spoštovanja in zaupanja temeljni občutki za graditev kakršnegakoli odnosa, pa naj si je to v družinskem življenju, poslovnem svetu ali v politiki. Brez teh osnovnih občutkov je skoraj nemogoče pričakovati, da se bo odnos pozitivno razvijal naprej. Občutek zaupanja potrebujemo na vsakem koraku našega delovanja. Ne moremo se poročiti z nekom, ki mu ne zaupamo, brez zaupanja ne moremo skleniti poslovnega dogovora in v politiki ni nič drugače. Že pri prvi obravnavi omenjenega paketa zakona sem poudarila, da se je očitno državo pripeljalo tako daleč, da ljudje nočejo več razvijati svojega potenciala, svojih talentov, saj bi njihov uspeh prej ali slej spodbudil dvome o tem, ali so pošteni ali niso; da se je ustvarila klima, da je vsak v tej družbi koruptiven, da nobeden ničesar več ne more doseči na pošten način, in da je vse zgolj neka igra stricev iz ozadja. Slovenska politika je izgubila zaupanje državljanov, zato je cilj predlagateljev, ki so ga želeli doseči s predlogom paketa zakonodaje, na kratko imenovane Mr. Muscolo, legitimen,  pravi in še kako potreben. In zagotovo se mi vsi v tej dvorani strinjamo, da verjetno ni skupine ljudi v tej državi kot smo mi, poslanke in poslanci, ki bi si bolj želela, da se ta cilj tudi uresniči. Da se to zaupanje med politiko in državljani ponovno vzpostavi. Zavedati se je treba, da nismo vsi enaki, da so tudi v politiki še vedno pošteni ljudje,  ki se dejansko zavedamo poslanstva politike, urejanja javnih zadev v dobro vseh. Vendar je pot ponovnega zaupanja, ki so jo predlagali predlagatelji, napačna. Zaupanje nam postavlja črka na papirju, zaupanje je dolgotrajen proces, rezultat poštenega in odkritega dela. Zaupanja državljanov ne bomo pridobili s takšnimi ali drugačnimi zakoni, ne zanikanje samega sebe, ne s posrednim priznavanjem, da smo vsi enaki, ker nismo. Zaupanje si bomo pridobili zgolj z iskrenim delovanjem za skupno dobro, povezovanjem, brez delitev na vaše in naše ter predvsem poštenjem pri izpolnjevanju zakonskih in družbenih norm ter visoko etičnim delovanjem. Tako danes zakonodajni paket Mr. Muscolo, kot je bilo tudi za pričakovati, doživlja svoj neslaven konec, pa ne zaradi svoje vsebine, ki se nanaša na povrnitev zaupanja javnosti v pravno državo, nosilce oblasti in politiko nasploh, pač pa zaradi svoje forme in načina, na kakšnega je bil predstavljen. Jasno se je namreč pokazalo, da populizem in javnosti všečne rešitve niso nad pravnim oziroma ustavnim redom v naši državi. Zavedam se, da nas vse čaka še ogromno dela, da povrnemo zaupanje ljudi v politiko, toda ne s populizmom in demagogijo, temveč s trdim delom, ki prinaša rezultate v vsakdanje življenje ljudi.»