Ljubljana, 24. oktober 2013 – Stališče PS SLS k 20. točki dnevnega reda - to je k obravnavi 18. rednega poročila Varuha človekovih pravic RS 2012, je tretji dan zasedanja 18. redne seje DZ RS predstavil poslanec SLS Franc Pukšič. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovane kolegice, kolegi, pravzaprav sploh ne vem, kje bi naj začel.
Tukaj ne gre le za poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za lani. Jaz bi ga imenoval bolj žalostna knjiga, v kateri so zapisana grozodejstva, ki jih doživljajo naši državljani zaradi napačnih vladnih politik in tako imenovanih vladnih ukrepov zadnjih vrsto let. Če začnem na začetku, kjer je Varuhinja človekovih pravic zapisala takole_ »Pravna država je na veliki preizkušnji, kajti mnogokrat so kršene pravice do učinkovitih pravnih sredstev. O pravicah ljudi se na slovenskih sodiščih ne razsoja vedno v razumnem roku.« O sociali je zapisala takole_ »Socialno državo je načela erozija, socialna varnost se zmanjšuje. Tudi zaradi preteklih napak vodenja države in bohotenja neustavljivega pohlepa, korupcije ter nedopustne in mnogokrat nekaznovane kraje družbenega premoženja.« Mnogokrat nekaznovane kraje družbenega premoženja. Vse to, pravi, temelji v tem poročilu na podatkih za lani in podatkih do maja letos, ko se je pripravljalo poročilo. Ali povedano drugače, v takšnem položaju smo zaradi tajkunov, z eno besedo povedano, zaradi tistih, ki so državo okradli, lopovov, ki so pokradli premoženje slovenske države. To poročilo je tudi dokaz, da imamo prav tisti, ki opozarjamo, da živimo v družbi, ki preživlja krizo vrednot, saj je v tej pokvarjeni družbi prevladal pohlep.
Spoštovani predstavniki vlade, vladne koalicije,
sprašujem vas, kako dolgo si boste še zatiskali oči pred realnim stanjem v državi? To danes ni poročilo opozicije, ampak poročilo Varuhinje človekovih pravic, zato bi vladna koalicija morala to poročilo temeljiteje prebrati, se usesti skupaj in se odločiti, ali je sposobna omenjenemu kriminalu stopiti na prste, in če ne, jasno povedati, da tega enostavno ne zmore. Ali vas ne ganejo besede varuhinje, ki je že uvodoma zapisala_ »Kakor ugotavljamo, je čedalje več ljudi tistih, ki se borijo za preživetje, so na robu družbenega dogajanja, nemočni, razžaljeni, ponižani in utrujeni.« Tudi v nekaterih stališčih poslank in poslancev poslanskih skupin ta teden sem slišal prav to o razžaljenosti, ponižanosti in utrujenosti ljudi od potovanj od institucije do institucije, kjer naj bi kot hlapci Jerneji iskali svoje pravice. Torej - socialna povest slovenskega pisatelja Ivana Cankarja žal ni več samo povest, ampak resničnost, v kateri gre za spopad med pravico lastnine in pravico dela. Velik del slovenskih državljanov enako kot hlapec Jernej ne razume, kako se mu lahko godi takšna krivica, a je nihče ne vidi ali pa noče videti. Seveda pa moram na tem mestu tudi jasno povedati, da bi morali tistim, ki pošteno delajo, spoštujejo pravice delavcev in plačujejo davke, danes dati nagrado. Predvsem zato, da ločimo seme od plevela.
Spoštovane kolegice in kolegi,
srčno upam, da bodo tudi ljudje, ko bo za to čas, možnost in priložnost, spoznali, kdo jih potiska v stiske in da bodo tudi takrat znali ločiti seme od plevela. Varuhinja je zapisala tudi takole_ »Zagotovo bo poročilo pritegnilo tudi pozornost predsednika Republike Slovenije, ki Državnemu zboru v izvolitev predlaga kandidata ali kandidatko za varuha ali varuhinjo človekovih pravic.« Upam, da se bo predsednik države Borut Pahor, ki je pred nedavnim bil tudi predsednik vlade, vprašal, kako je v njegovem času poraba 7 milijard ali zadolžitev države v višini 7 milijard evrov vplivala na poglavje »Delovno razmerje, neplačilo za opravljeno delo« in veliko je bilo takrat govora prav o ohranjanju delovnih mest. Kako je teh 7 milijard vplivalo na problematiko volonterskega pripravništva v javnem sektorju, štipendije, kako na odzivnost pravosodnih organov, kaj je z zdravstveno reformo, kje se vidi teh 7 milijard tu notri, kako s brezposelnostjo. Pri pripravi in porabi sedmih milijard, ko je bil zdajšnji predsednik države predsednik vlade, je bil nekdo direktor Direktorata za proračun RS. Ta ista oseba je danes predsednica slovenske vlade. Upam, da se bo tudi nje to dotaknilo in se bo vprašala, kaj smo delali takrat, kam pluje naša barka.
Če pogledamo področje delovnih razmerij, so ključne vsebine, s katerimi so se ukvarjali, neizplačane plače, neplačevanje prispevkov za socialno varstvo, trpinčenje, nadlegovanje in šikaniranje na delovnem mestu, preseljevanje zaposlenih, da začnejo poslovati v lastni organizacijski obliki, težave agencijskih delavcev, neuspešnost inšpekcijskih postopkov in tako dalje in tako dalje. Še enkrat. To niso besede opozicije, ampak besede oziroma citati iz poročila Varuhinje človekovih pravic. V SLS imamo edino orodje, da to jasno in glasno ponovimo in povemo. Mogoče se bo koga kdaj tudi kaj dotaknilo. Varuhinja ponovno predlaga vladi, da sprejme vse ukrepe, da bodo postopki pri nadzornih inštitucijah potekali hitro in bodo končani v razumnih rokih in predlaga prerazporeditev javnih uslužbencev.
Spoštovana koalicija, ali boste upoštevali mnenje varuhinje?
Če vam mi - z opozicije - govorimo o teh rečeh, pravite, da nagajamo. Ali boste še naprej govorili o brezglavem varčevanju in novih davkih? Predlagam, da si vsi tisti, ki veliko govorite o novih davkih, preberete poglavje »Socialne zadeve«, kjer v prvem odstavku piše, »da se je število pobud na področju socialnega varstva povečalo, kar je posledica vse večje finančne in gospodarske krize. Podatki kažejo, da se socialna problematika še poglablja, k temu pa precej pripomore tudi nepripravljenost države, da bi pravočasno in učinkovito izvedla vse ukrepe, ki jih sprejema«. To v poročilu ugotavlja varuhinja in nadaljuje_ »Prihodki socialno najšibkejših so bili že pod življenjskim minimumom, prihodki socialno najšibkejših so že pod življenjskim minimumom in zato teh ljudi ni mogoče obravnavati kot nekoga, ki mora zategovati pas, prispevati k izboljšanju ekonomskega položaja v družbi. Najverjetneje so svoj pas zategnili že pred ekonomsko krizo ali - najverjetneje - se je zanje ekonomska kriza začela že zdavnaj prej - s propadanjem podjetij in s tajkunskim pohlepom. Zategovanje si je mogoče privoščiti pri tistih, ki imajo še določene rezerve, ne pa pri tistih, ki so zaradi revščine vsak dan bolj odrinjeni na rob družbe.« Pri tistih, ki so v milijardah evrov odpeljali premoženje ven. In tukaj in tu je naša naloga - tako vlade, Državnega zbora RS in tretje veje oblasti, da končno stopi na prste tem. Veliko zakonodaje je v pravi smeri in pripravljene, vendar se žal ne izvaja. Nam v opoziciji ne verjamete, kaj si varuhinja misli o novih davkih, pa je bilo v poročilu dovolj jasno povedano.
Enako jasna je varuhinja tudi na področju brezposelnosti, kjer je zelo vprašljivo delovanje pristojnih organov, saj varuhinja vladi priporoča, da med drugim analizira učinkovitost služb Zavoda RS za zaposlovanje. Na strani 259, ko sem prebiral o dolgotrajnem odločanju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti o pritožbah zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, nisem mogel verjeti, da se kaj takšnega dogaja pri nas. Na Varuha človekovih pravic se je obrnil človek, ki je bil z odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Zoper odločbo je vložil pritožbo, o kateri Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti 2 meseca in pol po njegovi predani zadevi v reševanje še ni odločalo. Ko je dotični vprašal, kdaj lahko pričakuje odločitev, je izvedel, da je nerešljivih pritožb veliko in da ne vedo, kdaj bo za obravnavo na vrsti njegova. Pobudnik se bo v evidenco brezposelnih oseb lahko znova prijavil 6 mesecev po dokončnosti odločbe.
Pa danes, tako piše, odločba še ni rešena, to pomeni, da zanj še ni začel teči ponovni 6-mesečni postopek, da se bo lahko prijavil v evidenco. Zato me seveda ne čudi zapis včeraj v Financah, kjer se sprašujejo, kje je 70 tisoč brezposelnih, ki so črtani iz evidence. Torej namesto 120 tisoč uradno prikazanih oseb imamo okoli 180 tisoč brezposelnih ljudi. Zato me žalosti, da je prek 270 tisoč ljudi pod pragom revščine, da jih je 120 tisoč socialno izključenih. Vsi ti več z novimi davki ne morejo in ne bodo preživeli zategovanja pasu. V poročilu sem prebral, da varuhinja enkrat letno organizira neformalno srečanje z novinarji in uredniki medijskih hiš pod naslovom "Malica z mediji". Mogoče naj varuhinja razmisli še o malici s predstavniki vlade, ker ti očitno ne razumejo stiske malega človeka, ker če jo, potem ne bi predlagali takšnega proračuna in novih davkov.
Žalostno in sramotno za Slovenijo je, predvsem pa za vlado, na kakšni stopnji smo, kam plujemo. Zato se v SLS pravzaprav bojimo poročila Varuhinje človekovih pravic za naslednje leto. Kakšna je moč Varuhinje človekovih pravic? Samo javna beseda. Kakšna je moč opozicije? Samo javna beseda. Kakšna je moč koalicije in sodstva? Neomejena. Ali jo izkoriščajo? Žal ne. Kaj nam ostane? Opoziciji in Varuhinji človekovih pravic ostane le vztrajanje in poziv v javni besedi. Ali nam lahko še kdo pomaga? Sprašujem se, ali je res samo še bog tisti, ki lahko vse to obrne? Bojim se, da tudi on ne več.«