Ljubljana, 22. oktober - Stališče Poslanske skupine SLS k 18. točki dnevnega reda – to je k obravnavi Predloga resolucije o nacionalnem programu za mladino od 2013 do 2022, je drugi dan zasedanja 18. redne seje Državnega zbora RS predstavil vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc_
»Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 je kljub nekoliko starejšim statističnim podatkom, ki jih vsebuje, naposled le pred nami, kar v Poslanski skupini SLS seveda pozdravljamo. Skrajni čas je namreč že, da se na področju mladinskega sektorja sprejmejo zaveze, ki bodo mladim podale pogoje za boljšo prihodnost, za lepše življenje, in to v Sloveniji, ne v tujini. Politiki imamo velikokrat polna usta lepih in spodbudnih besed o naših mladih, po drugi strani pa jim s sprejemanjem različnih prepisov velikokrat ne damo možnosti za razvijanje svojih potencialov, za uspešen prehod na trg dela, za boljši jutri. Posledično mladi zapuščajo državo, običajno potem, ko jih je ta brezplačno izobrazila, saj doma enostavno ne vidijo več upanja za svojo poklicno in osebno rast ter ustvarjanje družine. Ne vidijo več prihodnosti. Da preprečimo tovrstne scenarije ali pa jih vsaj zajezimo, pa po mnenju naše poslanske skupine potrebujemo horizontalne in vertikalne ukrepe, ki so v predlagani resoluciji sicer dobro opredeljeni, vendar jim po našem mnenju vendarle manjka konkretizacija. Naj navedem samo en primer. V resoluciji je večkrat omenjena neusklajenost ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Pri slednjem velja omeniti, da gre za resen strukturni problem, katerega rezultat je visoka stopnja brezposelnosti mladih diplomantov. Vendar se s tem nekako ne znamo soočiti. Prejšnja vlada je sicer z omejevanjem vpisa na nekatere študijske programe poskušala korigirati to nesorazmerje, a odzivi dela politike, rektorjev, medijev in drugih so bili dovolj zgovorni. Narediti je treba vse, da se ne naredi nič. Predlagana resolucija zaznava ta problem, a bojim se, da so predlagani cilji bolj zaradi tega, ker pač morajo biti, konkretnih učinkov pa ne bo. Med tem pa bodo mladi še naprej odhajali v tujino. Še posebej bi opozoril na to elementarno pomanjkljivost predlaganega dokumenta, in sicer popolna odsotnost pojma vzgoja. Pretežni del dokumenta je govora o izobraževanju, medtem ko je vzgoja izpuščena; kljub dejstvu, da se z dokumentom posega tudi v najstniško populacijo. Vzgoja se namreč ne zaključi s konceptom osnovne šole, pač pa se nadaljuje tudi skozi celotno srednjo šolo, fakulteto in tudi naprej. Torej tudi z vzgojo za trajnostni razvoj, vzgojo za odgovorno starševstvo, pri načrtovanju družine in tako dalje. Rad bi opozoril tudi na naslednjo zadevo, na katero želimo v Poslanski skupini SLS tudi opozoriti, to je pomanjkanje usmeritev in načinov kako povečati informacijsko in digitalno pismenost mladih. Nizka informacijska in digitalna pismenost se zna pojaviti predvsem v zelo odročnih krajih, kjer je malo možnosti za vzpostavitev internetne povezave, ter pri socialno šibkejši mladini, zato bi po naši oceni moral ta ukrep vsebovati pregled po regijah, saj skladni regionalni razvoj na tem področju zelo šepa. Spoštovani, Predlog resolucije o nacionalnem programu 2013–2022 je resda deklarativen dokument, ki že po svoji naravi ne more podati konkretnih odgovorov na vsa vprašanja, ki se ta hip zastavljajo na področju mladinske politike. Na ta naj bi vsaj v grobem odgovorili izvedbeni načrti, ki bodo izhajali iz ciljev resolucije in tako opredelili specifične ukrepe. Minister je izvedbene načrte obljubil v treh mesecih po sprejetju resolucije in upam, da bo to obljubo tudi držal. Kljub izraženim pomislekom tej resoluciji v SLS ne bomo nasprotovali.«