Ljubljana, 21. oktober 2013 – Poslanec SLS Jakob Presečnik je na današnji 18. redni seji Državnega zbora RS (1. dan zasedanja) naslovil ustno polslansko vprašanje ministroma za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta in za finance dr. Uroša Čuferja:
»Torej od ministra za finance v enem delu pričakujem pisni odgovor, za ministra dr. Gregorja Viranta pa imam naslednje vprašanje. Torej racionalizacija, poslovanje države uprave in celotnega javnega sektorja je nedvomno nujna in dobrodošla. S tem se zagotovo vsi strinjamo. Vendar mora biti ta izvedena le na podlagi temeljite analize stanja in realno ocenjenih posledic tako finančnih kot posledic za državljanke in državljane oziroma poslovne subjekte, za katere državni organi opravljajo storitve. To pomeni, da bodo storitve še naprej dostopne v takšni obliki in obsegu, kot so državljani najbolj vajeni oziroma kot jim pritiče. Kljub nekaterim pozitivnim učinkom racionalizacije poslovanja državne uprave - kot so združevanje ministrstev in podobno - so posledice tovrstnih reorganizacij večinoma negativne oziroma ne prinašajo nobenih bistvenih finančnih prihrankov, poleg tega pa še dodatno oddaljujejo državo od ljudi. Pri tem imam v mislih predvsem že izvedene ukinitve policijskih uprav Krško, Slovenj Gradec, Postojna 2011. Poleg tega se napoveduje tudi nekakšno oblikovanje upravnih okrajev, ki naj bi bili vsebinsko močnejši kot dosedanjih 58 upravnih enot, ki bi posledično postale izpostave navedenih upravnih okrajev. Po moji oceni gre pri navedeni reorganizaciji za težnjo po centralizaciji in še večjem odmiku delovanja državnih organov od državljank in državljanov. Zato vas sprašujem: kakšni so predvideni prihranki reorganizacije državne uprave na področju davčnih izpostav in upravnih okrajev? Ali ocenjujete, da bo navedena reorganizacija prinesla pozitivne učinke državljankam in državljanom kot tudi poslovnim subjektom?«
Minister za notranje zadeve dr. Virant je odgovoril_
»Ker kolega ministra Čuferja ni tukaj, se bom skoncentriral samo na odgovore na tisti del vprašanja, ki se nanaša na reorganizacijo upravnih enot. Podobno vprašanje, skoraj identično, sem dobil že od kolega Vizjaka danes, sva se kar lepo pogovorila. Pa bom še enkrat ponovil. Mislim, da je tudi prav, da se čim večkrat to sliši v tem parlamentu zato, da ne bo kakšnih dezinformacij in pol-informacij na terenu.
Res je, da na ministrstvu pripravljamo reorganizacijo upravnih enot. Sistem upravnih enot danes deluje relativno dobro. Rekel bi, da kar zelo dobro. Nudijo dobre storitve državljanom in podjetjem, ni zamud, ni zaostankov, ljudje so z njihovimi storitvami zadovoljni. Upravne enote so se tudi že zelo racionalizirale, krepko zmanjšale število zaposlenih, za približno 18 % od 2005 naprej. Lahko bi rekel, da če bi celotna državna uprava funkcionirala tako, kot funkcionirajo upravne enote, potem bi bilo dobro. In strinjam se z vami, kadar se lotevaš reorganizacije, zlasti reorganizacije takega sistema, ki deluje dobro, bodi zelo previden. In ker je to področje, ki ga zelo dobro poznam, tudi bom zelo previden in bomo šli samo v tisto smer, ki bo prinesla izboljšave, še dodatne izboljšave za kakovostno storitev za državljane, in za racionalizacijo oziroma za to, da bodo lahko upravne enote opravile svojo delo še z nižjimi stroški. Koliko bodo predvideni prihranki reorganizacije upravnih enot, seveda do evra natančno ne morem napovedati, lahko pa rečem, da bodo s to reorganizacijo lahko upravne enote še lažje kot doslej izvajale postopno zmanjševanje števila zaposlenih, ne z odpuščanjem, ker nisem za odpuščanje, sem za mehak način zmanjševanja števila zaposlenih, ki se je doslej obnesel, izkazal kot dober. In to se bo tudi nadaljevalo - z reorganiziranimi upravnimi enotami še toliko lažje.
Ta reorganizacija bo pomenila, poenostavljeno povedano, da vse storitve, vsa tovarna storitev ostaja tam, kjer je, na terenu, v današnjih upravnih enotah, osebne izkaznice, potni listi, gradbena dovoljenja, dovoljenja za prebivanje za tujce in vse ostale zadeve, ostajajo tam, kjer so danes. Torej_ ljudje bodo imeli storitev še naprej pri rokah. Tisto, kar bi pa potegnili na nivo upravnih okrajev, pa je režija, logistika, se pravi kadrovske funkcije, finančne, računovodske in vse ostalo, kar pa res ni nujno, da bi imela vsaka upravna enota posebej. Ne rabi vsaka upravna enota svojega informatika ali pa svoje kadrovske službe ali pa svojega računovodstva. In tukaj se da veliko prihraniti in racionalizirati. Poleg tega lahko, če se potegne skupaj nekaj upravnih enot, veliko lažje razporeja zadeve, delo, spise in tudi ljudi, če je treba; če se pojavijo ozka grla v eni upravni enoti, bo lahko sosednja priskočila na pomoč, ker bo upravni okraj, načelnik upravnega okraja recimo dodelil začasno neke ljudi iz ene upravne enote v drugo upravno enoto. Danes je to izjemno težko, izjemno oteženo.
Torej - zagotavljam, ta reorganizacija ne bo nobena revolucija, gre za majhne premike, neboleče, ki bodo dodali še en kamenček v mozaik racionalizacije upravnih enot. Hkrati nam bodo omogočili možnost, da opravimo tudi horizontalno povezovanje državne uprave. Danes imamo kup območnih enot, izpostav, upravnih enot, najrazličnejših organizacijskih oblik državne uprave na istem teritoriju, ki so med seboj nepovezane, delujejo vsaka po svoje. Vsaka ima svoje avtomobile, svoje zaposlene, svoj denar, svoj finančni načrt, ... Če bi to združili, bi na nivoju upravnih enot lahko bistveno, bistveno bolj racionalno uporabljali vire in zaposlene in avtomobile, denar in materialno opremo in vse, kar spada zraven.
Kot sem že prej rekel kolegu Vizjaku_ o številu, območjih in sedežih bomo seveda v Državnemu zboru še razpravljali, kajti vedeti morate, da je ta reorganizacija zakonska materija, čeprav bi jo lahko teoretično speljali tudi skozi vladno uredbo. Želim, da se to spelje transparentno in da tudi poslanci poveste svoje in da na koncu skozi spremembe Zakona o javni upravi to tudi rešimo. Imate pa mojo besedo, da ne bomo oddaljevali storitev od državljanov.«
Poslanec SLS Jakob Presečnik je želel dopolnitev odgovora_
»Glede na to, da ste zadolženi za upravo tako na področju države kot seveda na področju lokalnih skupnosti, mi dovolite, da navedem samo nekaj primerov, do katerih sem prišel v pogovorih z ljudmi na posameznih področjih, konkretno na Koroškem, v našem koncu, in še ponekod drugod in povsod je prihajalo do nekih informacij, ki po moji oceni ne zagotavljajo niti racionalne organizacije, kaj šele dobro ureditev za državljanke in državljane oziroma da ljudje dobijo storitev, tisti, ki si jo tudi zaslužijo, ki jo morajo dobiti na posameznem območju. Že prej ste govorili o regionalizaciji, o združevanju občin, predvsem sem zadovoljen s tistim delom, ko ste rekli, združevati je treba posamezne naloge v občinah, ne pa prioritetno združevati občine. Ampak to samo tako mimogrede. Poglejte na drugih področjih - za centre za socialno delo se predvideva neka centralizacija. Ocenjujem, da bo na tem področju bistveno zmanjšana dostopnost do storitev, ne samo pri nekih vodilnih delovnih mestih, tudi pri čisto strokovnih. Gurs sem že navedel, Geodetska uprava. Poznam primer, ko se je zaradi odhoda enega od zaposlenih na enoti Gursa izvršila dodatna zaposlitev na sedežu Gursa v Ljubljani - zaradi tega, ker se je pač sprostilo eno delovno mesto v sklopu Gursa. Težnje so v Zavodu za gozdove. Poskus ukinjanja območnih enot na najbolj gozdnatih območjih Slovenije in podobno. Precej dela vas še čaka in vse nas.«
Minister Virant je dopolnil svoj odgovor_
»Vse morebitne poskuse take reorganizacije bomo spremljali. Kot sem že rekel, ne bomo pustili, da se storitev odmika od državljanov. Smiselno je, recimo, ukiniti neke izpostave ali neke krajevne urade, kjer se pojavijo v celem tednu tri stranke, karikiram. Nismo v situaciji, ko bi si v državni upravi lahko privoščili nek nadstandard. Ti časi so nepreklicno minili in moramo na te stvari biti pozorni. Treba je teritorialno organizirati državno upravo glede na potrebe prebivalstva. Torej če ljudje imajo potrebe po neki storitvi, če je ta potreba v zadostnem obsegu, da so javni uslužbenci polno zaposleni, potem ima smisel stvari ohraniti, sicer pa ne. Reorganizacijo davčne uprave spremljamo. Imamo zagotovila vodstva Davčne uprave, da z ukinjanjem izpostav in ohranjanjem davčnih pisarn zagotavljajo ves tisti neposredni stik z državljani, strankami, ki je nujen. In moram reči, da pritožb od strank, torej državljanov ali podjetij, zaenkrat nimamo. Sem in tja se kakšen župan pritožuje, ker mogoče postaja malo manj pomemben zato, ker je bila tam izpostava ukinjena. Ampak da bi se ljudje obračali in rekli, zdaj pa ne morem dobiti te ali druge storitve, pa ne. Sem pa zelo pozoren na to in če se bo pokazalo, da se zmanjšuje kakovost storitev, se pravi, da se uprava odmika iz krajev, kjer bi morala biti prisotna, ker ljudje želijo, ker rabijo te storitve, potem bom takoj odreagiral.«