Ljubljana, 29. oktober - Stališče Poslanske skupine SLS k 5. točki dnevnega reda 18. redne seja Državnega zbora RS – to je k obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, nujni postopek, je zadnji dan zasedanja Državnega zbora RS predstavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:
»Na mizi imamo novelo Zakona o bančništvu in mirno lahko rečemo, da iz enega samega razloga - da je vrag vzel šalo in da je namesto nas stvari v svoje roke vzel nekdo drug. Več kot očitno je, da ta zakonski predlog povzema najnovejša navodila Evropske komisije za sanacijo oziroma reševanje bančnih sistemov, ki izvirajo iz letošnjega avgusta. Ne gre še za nobeno uredbo niti za direktivo, ki bi jo morali posvojiti zakonodajni sistemi držav članic, zato lahko rečemo, da je Evropa zgolj nakazala smer, v kateri bomo te probleme reševali v prihodnje. Bivši guverner Banke Slovenije, priznan bančni strokovnjak, gospod Arhar, ne razume, zakaj se pri sprejemanju te bančne zakonodaje tako hiti. Tudi v Slovenski ljudski stranki imamo veliko pomislekov o tem, zakaj smo v Sloveniji od 2009 naprej samo cepetali, ko bi na predloge nekaterih že takrat morali začeti z uvedbo slabe banke in z resnično in realno sanacijo bančnega sistema. Lani so tisti, ki danes najbolj vneto zagovarjajo to rešitev, imeli sto razlogov, da so nasprotovali uvedbi slabe banke. Po dolgih pogovarjanjih in usklajevanjih predlogov so se potrudili, da je tudi Ustavno sodišče RS imelo delo s tem zakonom. Letos pol leta enostavno spet cepetanje na mestu, na koncu pa po tistem, ko so iz komisije jasno povedali, da nam ne verjamejo več, poslali svoje ljudi v pregled naših bank, pa zdaj spet na vrat na nos sprejemamo neko rešitev.
Za nas je povsem nesprejemljivo, da v tem trenutku, ko se opravlja pregled slovenskih bank, ko Slovenke in Slovenci nismo vredni tega, da bi vedeli, po kateri metodologiji se opravlja ta pregled, ko smo tik pred tem, se pravi, en mesec se že napoveduje, da bomo končno odprli to veliko vprašanje in dobili jasno opredeljen ta problem, koliko manjka v slovenskih bankah, danes po nujnem postopku sprejemamo novelo Zakona o bančništvu. Teh podrejenih obveznic bi naj bilo v teh treh državnih bankah, o katerih govorimo, za približno 270 milijonov evrov. Govorimo, ne vem, ker ne vemo številke, verjetno tam od 3 do 5 % volumna problema, hipotetično sem ta odstotek izračunal glede na znane številke. In ne vem, v čem je danes res tako velika potreba in tako velik problem, ob dejstvu, da ne poznamo tega problema, da na drugi strani še nismo dorekli, na kakšen način bomo rešili celoten problem, danes v tako nemogoč položaj postavljamo tiste, ki so v preteklosti te papirje enostavno odkupili. Da ne bo kakšnega hudega vprašanja - tudi na čigavo sugestijo so jih kupovali. Še aprila letos je tedanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec govoril z zavarovalnicami in pokojninskimi družbami, ki imajo v rokah denar slovenskih davkoplačevalcev, da bodo poskrbeli za njihovo starost, da so to stabilni, varni papirji, zdaj pa se prek noči odločamo, ko je nekdo samo nakazal, v katero smer naj gredo rešitve. V Slovenski ljudski stranki bi vsekakor želeli celovito rešitev bančnega sistema, primerno, pravično razdelitev bremen, kjer bi del bremen sprejeli tudi lastniki podrejenega dolga. Vsekakor zdaj spet sprejemamo rešitve prek noči. Pri tem vprašanju je že omenjeni gospod Arhar dejal, da gre tu za vprašanje vrednosti zaupanja, ki se ga pa ne da kupiti, moraš si ga prislužiti. Slovenski bančni sistem si ga tako ne bo pridobil. Mi, spoštovane kolegice in kolegi, si ga tudi ne bomo pridobili, če bomo bremena prenašali na pleča slovenskih davkoplačevalcev na takšen način, da ne bomo predhodno ugotovili, kdo so tisti ključni odgovorni za to, da smo v takšni situaciji. Zato bomo podprli amandma, ki gre v to smer. To rešitev bi v Slovenski ljudski stranki bistveno raje in z veseljem podprli, če bi imeli na mizi celoten koncept reševanja bančnega sistema, ne pa da probleme spet rešujemo po delih. Odločili se bomo po razpravi, ki se bo odvila v Državnem zboru.«